Radioaktivni odpadki nastajajo ob obratovanju jedrskih elektrarn ter ob uporabi radioaktivnih snovi v medicini, industriji in znanosti (glej tudi poglavje o radioaktivnih odpadkih v Mali enciklopediji jedrske energije, pdf, 333 KB).

Občani Krškega so pristali na gradnjo odlagališča v bližini jedrske elektrarne Krško, občina Krško pa bo kot kompenzacijo dobivala zelo lepo letno rento.

V Sloveniji imamo v jedrski elektrarni Krško visoko radioaktivne odpadke (izrabljeno gorivo, na leto cca. 6 m³), srednje radioaktivne odpadke (predvsem odpadke čistilnih naprav za primarno hladilo) in nizko radioaktivne odpadke (posledica vzdrževalnih del). Nizko in srednje radioaktivnih odpadkov nastane na leto približno 50 m³. Vsi ti so skladiščeni znotraj jedrske elektrarne.

V Centralnem skladišču RAO na Brinju so shranjeni radioaktivni odpadki, ki so nastali v medicini, industriji in raziskovalni dejavnosti (na leto jih nastane nekaj m³).

Radioaktivni odpadki, ki nastanejo izven jedrske elektrarne Krško (npr. v medicini, industriji in znanosti), so shranjeni v Centralnem skladišču v Brinju.

Ob delovanju jedrske elektrarne Krško nastane na 1 kWh približno 3 tisočinke grama visoko radioaktivnih odpadkov (izrabljenega goriva) in približno 1 stotinka kubičnega centimetra nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Količine so res izredno majhne, potrebno pa je upoštevati, da je potrebno s temi odpadki zaradi njihove radioaktivnosti ravnati drugače kot z navadnimi odpadki. Finančna sredstva za ravnanje z radioaktivnimi odpadki se zbirajo sproti od vsake proizvedene kwh in nabirajo v posebnem skladu.

Za primerjavo je zanimivo, da v termoelektrarni na premog nastane na 1 kWh približno 1000 gramov odpadkov. To je skoraj v celoti ogljikov dioksid, ki gre naravnost v zrak. Zaenkrat še ni nobene možnosti odlaganja in TE tudi nimajo sklada, v katerem bi se od vsake kWh nabirala finančna sredstva za odlaganje odpadkov.

Do konca projektne življenjske dobe (40 let) bo jedrska elektrarna Krško porabila približno 700 ton goriva, ki ga po odstranitvi iz reaktorja štejemo kot visoko radioaktivni odpadek.

Temperatura visoko radioaktivnih odpadkov (izrabljenega goriva) je nižja od 100 stopinj celzija že ob menjavi goriva, ko izrabljene gorivne elemente premestijo iz reaktorja v bazen za skladiščenje izrabljenega goriva znotraj jedrske elektrarne.

Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov mora biti zgrajeno tako, da radioaktivne snovi ne morejo prodreti v življenjski prostor.

Doza sevanja je merilo za škodo, ki jo človek ali snov utrpi zaradi sevanja. Merimo jo v sievertih (Sv) ali milisievertih (mSv).

(glej tudi Merjenje radioaktivnosti, pdf, 307 KB)

(glej tudi Merjenje radioaktivnosti, pdf, 307 KB in Vrste sevanja, pdf, 268 KB)