Institut "Jožef Stefan" (IJS), katerega del smo, ima namreč že dolgo tradicijo usposabljanj s področja jedrskih tehnologij. Najprej so bili uvedeni tečaji varstva pred sevanji, po odločitvi za gradnjo jedrske elektrarne pa se je institut intenzivno vključil v ta projekt. Prve tečaje za vodilne kadre Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je organiziral v letih 1971 in 1972, pozneje pa še več tečajev za operaterje in tehnični kader. V tem času so bili napisani tudi prvi domači učbeniki za osnovne tečaje.
Ob nesreči na otoku Treh milj leta 1979 se je pokazalo, kako zelo je za jedrsko varnost pomembno osebje s poglobljenim znanjem in razumevanjem fizikalnih osnov. To spoznanje je botrovalo leta 1981 podpisanemu medrepubliškemu dogovoru o gradnji izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo v Ljubljani (in klinike za nuklearno medicino in varstvo pred sevanji v Zagrebu). Seveda pa je bilo potrebno še kar precej aktivnosti in prepričevanja, da se je ta načelni dogovor začel tudi udejanjati. Pri tem je bil vsekakor najbolj dejaven tedanji vodja Odseka za reaktorsko fiziko dr. Mitja Najžer. Njegova vztrajnost in trma sta odločilno prispevala k podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo in delovanje izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo v Podgorici leta 1986. Pogodbeni strani sta bili Elektrogospodarstvo Slovenije in institut. Gradnja stavbe, ki jo je pretežno financiralo elektrogospodarstvo, se je začela jeseni 1987 in se konec naslednjega leta končala.
(1925-1989)
Prvi tečaj v novih prostorih se je začel januarja 1989, tekom tega leta so prostore opremili z manjkajočo opremo in 5. oktobra 1989 je Svet instituta formalno ustanovil Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča kot samostojno enoto IJS. Prvi vodja je bil dr. Mitja Najžer, center pa so poimenovali po dr. Milanu Čopiču, enemu od pobudnikov jedrskih znanosti na Institutu "Jožef Stefan".
V začetku devetdesetih let je ICJT predvsem usposabljal bodoče operaterje Nuklearne elektrarne Krško. Vzporedno je skrbel za izvedbo tečajev v okviru tehnične pomoči Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Pomembna pridobitev je bil šolski simulator osnovnih zakonitosti, ki ga je nabavila NEK leta 1997 in deluje v prostorih ICJT.
Spomladi 1991 so v do tedaj neuporabljenih kletnih prostorih ICJT postavili razstavo z naslovom "Elektrika iz jedrske energije". Ta razstava je bila temelj Informacijskega centra jedrskih tehnologij, ki od leta 1993 naprej organizirano sprejema obiskovalce, zlasti šolsko mladino. Leta 1998 je kot partner k informacijskim dejavnostim pristopila Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in ICJT je postal njihov uradni Infocenter. Razstava se je vsa leta širila in obnavljala, ICJT je izdal tudi vrsto poljudnih publikacij, bodisi samostojno, bodisi v sodelovanju z Društvom jedrskih strokovnjakov. Leta 2005 so razstavo razširili tudi z oddelkom, ki prikazuje fiziko in tehnologijo fuzije, leto kasneje pa s prikazom 40-letne zgodovine delovanja reaktorja TRIGA.
Konec devetdesetih let se je ICJT močno uveljavil kot organizator mednarodnih seminarjev in delavnic. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) ga je leta 2000 proglasila za Regional Resource Centre. V prvem desetletju enaindvajsetega stoletja se je mednarodna dejavnost razširila tudi na delavnice v okviru Evropske zveze ter na organizacijo znanstvenih konferenc, zlasti v sodelovanju z raziskovalnimi odseki IJS. Najnovejša mednarodna aktivnost pa je organizacija potujoče razstave Fusion Expo.
ICJT je kot del Instituta "Jožef Stefan" uradno pooblaščen za sevalno in jedrsko varnost ter za izvajanje usposabljanja iz varstva pred sevanji. V okviru teh uradnih pooblastil je zelo pomemben tudi certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga je ICJT kot prva organizacijska enota na IJS pridobil leta 2006.
Zgodovinski pregled zaključujemo s pomembnejšimi statističnimi podatki, ki so bili zbrani decembra 2021.
V 32 letih svojega delovanja je ICJT izvedel:
V obdobju 1989-2021 se je na
ICJT zvrstilo: