Reaktor je kritičen (deluje na konstantni moči), kadar se ne “izgubi” preveč nevtronov, ki so potrebni za vzdrževanje verižne reakcije. Eden od načinov izgubljanja nevtronov je pobeg nevtronov iz sredice. Krogla ima od vseh teles z enako prostornino (oziroma enako količino goriva) najmanjšo površino in torej na ta način “izgubi” najmanj nevtronov.

NE Krško proizvede dnevno približno 17 milijonov kWh električne energije.
(podatek za marec 2013)

Posebnost vode, da doseže največjo gostoto pri temperaturi 4 stopinje Celzija (ob nadaljnjem hlajenju pa se gostota zmanjšuje) je posledica molekularne zgradbe vode. Molekulo vode sestavljata dva atoma vodika in en atom kisika, ki jih druži vodikova vez.

Izrabljeno gorivo (gorivne elemente, ki vsebujejo premalo urana-235, da bi lahko z njimi vzdrževali verižno reakcijo) ob menjavi goriva iz reaktorja premestijo v bazen za izrabljeno gorivo. To je bazen v posebni zgradbi poleg reaktorske zgradbe, v katerem lahko izrabljeni gorivni elementi ostanejo tudi do konca življenske dobe elektrarne.

Mineralna voda za pitje prevaja električni tok bolje od navadne (čiste) vode. V mineralni vodi so raztopljeni minerali v obliki ionov (nabitih delcev), ki omogočajo dobro prevodnost. Zelo čista (destilirana) voda ima zelo nizko prevodnost (je skoraj izolator), prevodnost morske vode, ki ima raztopljenih mnogo mineralov, pa je približno milijonkrat večja.

Toplotni tok je količina toplote, ki v časovni enoti preide s toplega na hladno telo. Toploto merimo v džulih (J), toplotni tok pa v džulih na sekundo (J/s), kar so vati (W).

Gostota določene snovi je odvisna od masnega števila (skupnega števila protonov in nevtronov) kemičnih elementov, ki jo sestavljajo, ter razporeditve atomov oziroma molekul v snovi. Molekulo vode sestavljajo atom kisika (8 protonov + 8 nevtronov) in dva atoma vodika (2 protona), skupno torej 10 protonov in 8 nevtronov. Voda ima kot kapljevina gostoto 1000 kg na kubični meter (okrogla številka je posledica prvotne definicije kilograma).

V ledu so molekule vode urejene v kristalno strukturo tako, da jih je manj kot v enakem volumnu kapljevine. Gostota ledu je zato manjša (917 kg na kubični meter). Za primerjavo lahko pogledamo še železo. Atom najpogostejšega izotopa železa vsebuje 26 protonov in 30 nevtronov, ki so tudi razporejeni v kristalni strukturi. Gostota železa je približno 7800 kg na kubični meter.

Molekulo vode sestavljata dva atoma vodika in en atom kisika.

Dober pregled zgodovine in sedaj običajnih frekvenc po svetu je najti v Wikipediji pod naslovom http://en.wikipedia.org/wiki/Utility_frequency.

Atmosfera nima točno določene debeline. Točna meja med koncem atmosfere in začetkom vesolja ne obstaja. Včasih jemljemo kot mejo 100 km nad zemeljsko površino, ker je potrebno pri tej višini že upoštevati aerodinamične učinke pri povratku vesoljskih plovil na Zemljo.