Sredica reaktorja je prostor znotraj reaktorske posode, v katerem so gorivni elementi (uran).

V jedrski elektrarni je gorivo izdelano v obliki tabletk premera malo manj kot 1 cm, ki so vložene v neprodušno zaprte cevke iz cirkonija. Tabletke so iz uranovega oksida (UO2), ki je keramičen material in prenese zelo visoke temperature. Uran v tabletkah je obogaten – mešanica približno 5 % cepljivega izotopa urana (uran – 235) in 95 % necepljivega urana – 238.

V jedrskem gorivu, ki (običajno v obliki tabletk, te pa so znotraj gorivne palice) se ob cepitvi jeder urana ali plutonija sprošča energija v obliki toplote, ki greje palico.

V jedrski elektrarni Krško je zaposlenih okrog 600 ljudi.

Uran-235 (edini cepljivi izotop v naravi) ima v jedru ravno pravo število protonov in nevtronov, da ga je mogoče cepiti in lahko v njem poteka samovzdrževalna verižna reakcija. Cepljiv je tudi plutonij-239, ki pa ga ni v naravi in ga lahko pridobimo v jedrskem reaktorju.

V reaktorju jedrske elektrarne Krško je 121 gorivnih elementov, v vsakem je 235 gorivnih palic, v vsaki gorivni palici pa približno 400 tabletk. Tabletk je torej približno 11 milijonov. Skupna količina urana v sredici reaktorja je približno 50 ton.

Para za pogon uparjalnika nastaja v uparjalniku s pomočjo toplote iz primarnega (reaktorskega) sistema jedrske elektrarne.

Reaktorji četrte generacije so novi tipi reaktorjev, ki bodo imeli zelo izboljšane varnostne lastnosti, povečan izkoristek, možnost “jedrskega sežiganja” radioaktivnih odpadkov in zelo zmanjšano možnost pridobivanja jedrskih snovi za vojaške namene. Mednje spadata npr. hitri reaktor, hlajen s tekočim natrijem in visokotemperaturni reaktor, hlajen z vodikom.

Tretja generacija jedrskih reaktorjev je po načinu delovanja zelo podobna sedanjim, imajo pa precej izboljšane varnostne lastnosti.

Izkoristki toplotnih strojev, med katere spadajo tudi jedrske elektrarne, so odvisni od temperatur njihovih delovnih medijev in kvalitete izdelave. Večina novejših termoelektrarn ima izkoristke preko 40 %, nove jedrske elektrarne, ki so sedaj v gradnji, pa blizu 37 %.