logo
hrrps://www.ijs.si


Sorry, this content is only available in Slovenian language.

A. Jedrska enegrija (57)

A001. Kaj pa sploh je jedrska energija?

Jedrska energija je tista energija, ki se sprošča ob spremembah v jedru atoma.

A002. Za kaj vse uporabljamo jedrsko energijo? Tudi za luč?

Jedrsko energijo v jedrskih elektrarnah pretvarjamo v električno energijo, ki po električnem omrežju teče do uporabnikov. Tam jo  lahko uporabljamo za pogon elektromotorjev, ogrevanje, razsvetljavo (torej tudi za luč) in še marsikaj.

A003. Kakšno energijo proizvajajo v jedrskih elektrarnah?

V jedrskih elektrarnah proizvajajo električno energijo. Ta je enaka kot električna energija iz termoelektrarn ali hidroelektrarn, le da je pridobljena iz jedrske energije namesto iz kemične energije premoga ali potencialne energije vode.

Vsa vprašanja (403)

B001. Kateri so sestavni deli jedrske elektrarne?

Glavna sestavna dela jedrske elektrarne imenujemo jedrski otok in turbinski otok. Jedrski otok elektrarne s tlačnovodnim reaktorjem (npr. jedrske elektrarne Krško) sestavljajo reaktor, uparjalniki, črpalke in tlačnik.

Turbinski otok sestavljajo parna turbina, električni generator in kondenzator.

E001. Kakšne vrste vode poznamo?

V naravi obstajata dva izotopa vodika: običajni (lahki vodik, označujemo s H), ki ima v jedru en sam proton, in težki vodik (označujemo z D), ki ima v jedru poleg protona še nevtron. Oba se s kisikom povežeta v molekulo vode, ki je lahko navadna (lahka) ali težka voda. Navadna in težka voda sta v naravi popolnoma pomešani tako, da pride na približno 6000 molekul navadne vode (H2O) ena molekula težke vode (D2O).

D001. Katere vrste jedrskih odpadkov poznamo?

Običajno delimo radioaktivne odpadke v tri kategorije: visokoradioaktivne, srednjeradioaktivne in nizkoradioaktivne. Visokoradioaktivni odpadki morajo imeti posebne močne ščite (svinec, beton, kamenine, lahko tudi debele plasti vode), ki varujejo ljudi pred sevanjem, razen tega pa morajo biti tudi še hlajeni. Srednjeradioaktivni odpadki potrebujejo ščite, hlajenja pa ne.
Nizkoradioaktivni odpadki ne potrebujejo ne ščitov ne hlajenja (seveda pa ne smejo biti dostopni ljudem ali izpuščeni v naravno okolje).

B. Delovanje jedrske elektrarne (90)

B001. Kateri so sestavni deli jedrske elektrarne?

Glavna sestavna dela jedrske elektrarne imenujemo jedrski otok in turbinski otok. Jedrski otok elektrarne s tlačnovodnim reaktorjem (npr. jedrske elektrarne Krško) sestavljajo reaktor, uparjalniki, črpalke in tlačnik.

Turbinski otok sestavljajo parna turbina, električni generator in kondenzator.

B002. Kakšne vrste je jedrska elektrarna v Krškem?

Jedrska elektrarna Krško ima tlačnovodni reaktor.

B003. Kje v jedrski elektrarni “nastane” elektrika?

V jedrski elektrarni izkoriščamo energijo cepitve uranovih jeder. Ta se v jedrskem gorivu pretvori v toploto, ki uparja vodo. Para poganja parno turbino (kolesje z lopaticami, ki jih potiskajo curki pare), ta pa se vrti skupaj z električnim generatorjem. V generatorju so navitja z žicami, ki se premikajo med magneti. Po žicah zato steče električni tok, katerega elektrarna odda v omrežje. Povzamemo lahko takole: jedrska energija se je v reaktorju pretvorila v toplotno energijo, ki se je v turbini pretvorila v mehansko energijo za pogon generatorja (vrtenje), iz te pa je v generatorju nastala električna energija.

C. Radioaktivnost in sevanje (32)

C001. Kaj je radioaktivnost?

Radioaktivnost je naravni pojav, ki izvira iz jedra atoma. Jedra atomov so sestavljena iz protonov (delcev s pozitivnim nabojem) in nevtronov (delcev brez naboja). Če število protonov in nevtronov v jedru ni v pravem razmerju ali ima jedro višek energije, potem je takšno jedro radioaktivno. Radioaktivna jedra razpadajo na tri različne načine: alfa, beta in gama razpad, ob katerih se sprošča alfa, beta in gama sevanje. (glej tudi Merjenje radioaktivnosti, pdf, 307 KB in spletno stran Agencije RAO)

C002. Kako nastane radioaktivno sevanje?

Snov radioaktivno seva pri razpadu jedra ali pri sproščanju njegove notranje energije.

(glej tudi Vrste sevanja, pdf, 268 KB)

C003. Kaj je radioaktivni razpad? Kje vse uporabljamo izotope?

Radioaktivni razpad je naraven pojav, ki se dogaja v jedrih atomov. Jedra atomov doživljajo 3 vrste sprememb, ki jih imenujemo alfa, beta in gama razpad, ob kateri se sprošča radioaktivno sevanje alfa, beta in gama.

D. Radioaktivni odpadki (29)

D001. Katere vrste jedrskih odpadkov poznamo?

Običajno delimo radioaktivne odpadke v tri kategorije: visokoradioaktivne, srednjeradioaktivne in nizkoradioaktivne. Visokoradioaktivni odpadki morajo imeti posebne močne ščite (svinec, beton, kamenine, lahko tudi debele plasti vode), ki varujejo ljudi pred sevanjem, razen tega pa morajo biti tudi še hlajeni. Srednjeradioaktivni odpadki potrebujejo ščite, hlajenja pa ne.
Nizkoradioaktivni odpadki ne potrebujejo ne ščitov ne hlajenja (seveda pa ne smejo biti dostopni ljudem ali izpuščeni v naravno okolje).

D002. Ali je možno radioaktivne odpadke varno odložiti?

Radioaktivne odpadke je možno odložiti zelo varno. Nizko in srednje radioaktivni odpadki (za te bo v Sloveniji zgrajeno odlagališče ob jedrski elektrarni Krško) so predvsem snovi, ki ostanejo po vzdrževalnih delih (npr. obleke za enkratno uporabo, delovni pripomočki, orodja itd.) ter izrabljeni filtri za čiščenje primarne (reaktorske) hladilne vode. Te snovi ne oddajajo toplote, njihova radioaktivnost je majhna in se po približno 300 letih izenači z radioaktivnostjo naravnega okolja. Sode, v katere so odpadke odložili v elektrarni, bodo v odlagališču zalili v betonske vsebnike, te pa odložili v odlagališče. To je izdelano kot nepropusten betonski cilinder, ki sega približno 50 m v zemljo. Odlagališče in vsebniki s sodi ne potrebujejo nikakršnih aktivnih naprav, ker se v njih nič ne dogaja. Življenjsko okolje je pred radioaktivnimi odpadki zaščiteno s štirimi pregradami: kovinski sod, betonski vsebnik, betonski cilinder odlagališča in geološka struktura okrog odlagališča. Podobna skladišča imajo vse države z jedrskimi elektrarnami in z njimi ni nikakršnih težav.

D003. Ali nastajajo radioaktivni odpadki samo v jedrski elektrarni?

Radioaktivni odpadki nastanejo razen ob delovanju jedrske elektrarne tudi pri uporabi radioaktivnih snovi v medicini, industriji in znanosti, njihova količina pa je relativno majhna.

E. Fizikalne osnove (90)

E001. Kakšne vrste vode poznamo?

V naravi obstajata dva izotopa vodika: običajni (lahki vodik, označujemo s H), ki ima v jedru en sam proton, in težki vodik (označujemo z D), ki ima v jedru poleg protona še nevtron. Oba se s kisikom povežeta v molekulo vode, ki je lahko navadna (lahka) ali težka voda. Navadna in težka voda sta v naravi popolnoma pomešani tako, da pride na približno 6000 molekul navadne vode (H2O) ena molekula težke vode (D2O).

E002. Kakšna je razlika med temperaturo in toploto?

Temperatura je ena od najvažnejših veličin, s katero označujemo stanje snovi. Snovi sestavljajo atomi in molekule, ki se gibljejo. Temperatura je zunanji znak tega gibanja molekul, ki jih seveda ne vidimo.
Toplota je energija. Definirana je kot tista energija, ki prehaja s toplejšega na hladnejše telo (torej s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo).

E003. Kako nastane električna energija?

V elektrarnah jo dobimo tako, da električni generator, ki ga običajno poganja vodna turbina, parna turbina ali kakšen drug stroj, pretvori mehansko energijo v električno energijo. V generatorju so navitja žic, ki se vrtijo v magnetnem polju. Ob tem se v žicah inducira električna napetost, ki požene električni tok.

F. Energetika (79)

F001. Kolikšen je delež pridobljene energije v Evropi in svetu?

V Evropi je pridobljene iz jedrske energije približno 30 % električne energije, v svetu pa 15 %.

F002. Koliko % el. energije proizvedejo HE, koliko TE in koliko JE?

V Sloveniji proizvede jedrska elektrarna Krško približno 40 %, termoelektrarne 35 % in hidroelektrarne 25 % električne energije. V svetu proizvedejo jedrske elektrarne približno 15 %, termoelektrarne 67 %, hidroelektrarne 15 % in ostali obnovljivi viri 3 % električne energije.

F003. Kaj je “boljše” (na splošno) jedrska elektrarna ali elektrarna na obnovljive vire in zakaj?

Odgovor je odvisen od naravnih danosti države, ki mora zagotoviti svoji preskrbo z elektriko. Država, ki ima primerne naravne pogoje za gradnjo vodnih elektrarn, bo to seveda izkoristila (npr. Norveška, ki proizvede skoraj vso svojo elektriko v vodnih elektrarnah). Država, ki takih naravnih pogojev nima, ima večji interes za izkoriščanje jedrske energije (npr. Francija, ki proizvede skoraj vso elektriko v jedrskih elektrarnah). Bistveno je, da nobeden od teh dveh tipov elektrarn ne sprošča v okolje ogljikovega dioksida in ne povzroča učinka tople grede.

G. Okolje (26)

G001. Kako lahko ukrepamo proti učinku tople grede?

Po dosedanjih spoznanjih lahko ukrepamo proti učinku tople grede tako, da omejimo izpuste toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek s svojimi dejavnostmi. Med temi sta najpomembnejša ogljikov dioksid kot posledica zgorevanja fosilnih goriv in metan kot posledica kmetovanja. Med ukrepi ima pomembno vlogo jedrska energija, ki ob svojem sproščanju in pretvorbi v elektriko ne povzroča izpustov ogljikovega dioksida.

G002. Kako lahko ukrepamo proti učinku tople grede in globalnemu segrevanju na osebni, državni in svetovni ravni?

Na osebni ravni ukrepamo proti učinkom tople grede s skromnejšo porabo energije (manj se vozimo z avtom, znižamo temperaturo stanovanja…). Država lahko poskrbi za gradnjo primernih virov energije z manjšimi izpusti, gradi dober javni prevoz (zmanjša uporabo osebnih vozil), stimulira energetsko varčevanje in informira javnost. Na svetovni ravni gre predvsem za uspešno dogovarjanje med državami.

G003. Iz česa je sestavljen onesnažen zrak?

V onesnaženem zraku so poleg mešanice plinov, ki jo imenujemo zrak (skoraj v celoti sta to dušik in kisik), še druge snovi (delci in plini), ki so posledica človekove dejavnosti. To so npr. produkti zgorevanja premoga, bencina, dizelskega goriva, prah, dušikov oksid itd.

Najbolj sveža vprašanja (10)

G026. Ali jedrska elektrarna izpušča toplogredne pline?

Jedrska elektrarna ne izpušča toplogrednih plinov, ker za svoje delovanje ne potrebuje goriv (npr. premoga), kjer ob gorenju (reakciji s kisikom iz zraka), nastane ogljikov dioksid (glavni toplogredni plin).

A057. Za hlajenje gorivnih palic uporabljate težko vodo. Ali devterij nastane zato ker je v prisotnosti gorivnih palic. Ali se ga pripravi vnaprej, ker je morda kot tak bolj efektiven? Kam se spusti težko vodo, ko je opravila svoje delo? Ali težka voda kaj seva? Ali devterij v naravi razpade in če, kako hitro?

Težka voda (D2O) se uporablja kot hladilo samo v posebni vrsti reaktorjev, v katerih je gorivo naravni uran. Ta tip reaktorjev uporabljajo predvsem v Kanadi in so znani pod imenom CANDU.

Težka voda je spojina kisika in devterija – izotopa vodika, ki ima v jedru poleg protona še en nevtron. Devterij je stabilen izotop (ni radioaktiven in torej ne razpada) in je v zelo majhnih količinah prisoten v naravi (na približno 6000 molekul H2O najdemo eno molekulo D2O). Pomembna lastnost težke vode je, da ne absorbira nevtronov, ki jih potrebuje reaktor za vzdrževanje verižne reakcije. Brez te lastnosti reaktor na naravni uran ne more delovati. Težko vodo pridobimo iz navadne vode s fizikalnimi in kemičnimi postopki « obogatitve », ki so skoraj tako zahtevni, kot obogatitev urana. Težka voda je zelo draga (liter stane več sto eurov) in je neprestano v reaktorju (je ne izpuščajo), zaradi čistosti pa del te vode ves čas kroži tudi skozi filtrske sisteme.

Skoraj vsi drugi reaktorji na svetu, tudi v jedrski elektrarni Krško,  uporabljajo kot hladilo navadno vodo H2O in kot gorivo obogaten uran. Navadna voda v reaktorju ne postane radioaktivna in je ni potrebno menjati, ampak samo filtrirati, da iz nje izločimo korozijske in erozijske produkte, ki v reaktorju lahko postanejo radioaktivni.

F075. Zakaj sploh uporabljamo elektrarne? Katere vrste elektrarn poznamo?

Elektrarne so “tovarne”, v katerih energijo, ki jo dobimo v naravi (primarno energijo) pretvorijo v električno energijo. Ta je temelj sodobnega sveta. Vrste elektrarn so: termoelektrarne (kemično energijo premoga z zgorevanjem pretvorijo v elektriko), hidroelektrarne (energijo vodnega toka spremenijo v elektriko), jedrske elektarne (jedrsko energijo pretvorijo v električno), sončne elektrarne (energijo sončnega sevanja pretvorijo v elektriko), vetrne elektrarne (energijo vetra – gibanja zraka pretvorijo v elektriko).

na vrh

Najbolj sveža vprašanja Pogosta vprašanja - kategorije Pogosta vprašanja - vsa