V jedrski elektrarni izkoriščamo energijo cepitve uranovih jeder. Ta se v jedrskem gorivu pretvori v toploto, ki uparja vodo. Para poganja parno turbino (kolesje z lopaticami, ki jih potiskajo curki pare), ta pa se vrti skupaj z električnim generatorjem. V generatorju so navitja z žicami, ki se premikajo med magneti. Po žicah zato steče električni tok, katerega elektrarna odda v omrežje. Povzamemo lahko takole: jedrska energija se je v reaktorju pretvorila v toplotno energijo, ki se je v turbini pretvorila v mehansko energijo za pogon generatorja (vrtenje), iz te pa je v generatorju nastala električna energija.

Jedrska elektrarna Krško ima tlačnovodni reaktor.

Glavna sestavna dela jedrske elektrarne imenujemo jedrski otok in turbinski otok. Jedrski otok elektrarne s tlačnovodnim reaktorjem (npr. jedrske elektrarne Krško) sestavljajo reaktor, uparjalniki, črpalke in tlačnik.

Turbinski otok sestavljajo parna turbina, električni generator in kondenzator.

Jedrska elektrarna v Krškem proizvede letno 40 % električne energije v Sloveniji. Trenutno nimamo dovolj energetskih objektov, s katerimi bi lahko nadomestili prispevek jedrske elektrarne. Glede na obstoječo izrabljenost vodnega potenciala bi morali kot nadomestilo poleg hidroelektrarn zgraditi vsaj eno ali več manjših termoelektrarn (premog ali plin). Slaba stran te rešitve bi bil predvsem dodaten prispevek k emisijam ogljikovega dioksida. (glej tudi Deleži jedrske energije v proizvodnji elektrike, pdf, 281 KB)

Sorry, this entry is only available in Slovenian language

Prihodnost jedrske energije je odvisna od političnih odločitev v raznih državah. Zanesljivo pa bodo te odločitve odvisne tudi od globalnih pogojev dobave energije (zlasti nafte), ki prihaja iz politično nestabilnih držav in tudi od obveznosti, ki izhajajo iz Kjotskega sporazuma o omejevanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Vedno bolj je očitno, da so jedrske elektrarne edini ekonomsko in okoljsko upravičen velik vir energije, ki je trenutno na razpolago. Tega se zaveda tudi vedno več razvitih držav, ki so začele graditi nove jedrske elektrarne (Finska), se na gradnjo pripravljajo (Francija), o njih poteka javna razprava (Anglija) ali tudi že rezervirajo lokacije za jedrske elektrarne (ZDA). Na Daljnjem vzhodu pa nekatere države pospešeno gradijo jedrske elektrarne (npr. Kitajska, Južna Koreja) ali pa se pripravljajo na gradnjo dodatnih novih jedrskih elektrarn. Jedrski energiji v prihodnosti zaenkrat kaže dobro.

V svetu imajo največ jedrskih elektrarn (103) Združene države Amerike, ki v njih pridobijo približno 19 % vse električne energije. V Evropi ima največ jedrskih elektrarn Francija (58), ki v njih pridobi približno 79 % vse električne energije.
(podatek za april 2013)

Jedrske elektrarne proizvedejo na svetu približno 14 % vse jedrske energije, v Evropi 30 %, v nekaterih evropskih državah pa še bistveno več (v Franciji npr. 75 %). Poraba električne energije se ob ukinitvi ne bi spremenila, tako da bi bilo potrebno nadomestno energijo proizvesti predvsem iz fosilnih virov. To bi pomenilo veliko povečanje izpustov ogljikovega dioksida, ki je glavni toplogredni plin. Manjši del manjkajoče električne energije bi bilo mogoče dobiti iz obnovljivih virov (vetrna in fotovoltaična električna energija, vodna energije je že zelo izkoriščena), kar pa zaradi nestalnosti te energije že zdaj povzroča težave v električnih omrežjih držav z znatnimi deleži vetrne in sončne energije.

JE uporabljamo v slovenščini kot kratico za “jedrska elektrarna”. Jedrska elektrarna Krško ima kratico (in tudi uradni naziv firme) NEK (Nuklearna elektrarna Krško).

Prednosti jedrske energije za pridobivanje elektrike so nizka cena kWh, zelo majhen vpliv na okolje in velika varnost obratovanja. Še posebej pomembno je, da jedrske elektrarne ne sproščajo v ozračje nobenih toplogrednih plinov.