logo
hrrps://www.ijs.si


Gradnja sodobne JE stane štiri do pet milijarde evrov. Fizična gradnja (na samem gradbišču) traja okrog pet let. Izbira projekta, iskanje lokacije, strokovne študije, pridobivanje soglasij in gradbenega dovoljenja pa traja tudi okrog pet let. V svoji predvideni življenski dobi (za sodobne elektrarne je šestdeset let) pa proizvede električno energijo v vrednosti okrog trideset milijard evrov.

En kilogram uranovega oksida, ki je surovina pred začetkom procesa obogatitve urana, stane na svetovnem trgu približno 100 eur. To je zelo približen podatek, ker se cene na svetovnih borzah surovin stalno spreminjajo. Bolj pomemben podatek je, da cena goriva v jedrski elektrarni (obogatenega urana) predstavlja samo približno 10 % cene proizvedene kilovatne ure električne energije. Spreminjanje cene urana na svetovnem trgu torej zelo malo vpliva na ceno elektrike iz jedrske elektrarne.

NEK proizvede letno 6 TWh električne energije, kar je več kot 40 % proizvodnje elektrike v Sloveniji. Polovica proizvedene elektrike pripada Hrvaški. Ob zaprtju NEK bo morala Slovenija manjkajoče 3 TWh pridobiti iz drugih virov ali uvoza.

Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča (ICJT) je začel delovati leta 1989, usposabljanje operaterjev na Institutu Jožef Stefan pa je potekalo tudi že prej.

Na isti lokaciji je zelo pogosto več enot (reaktorjev), vse skupaj pa imenujemo jedrska elektrarna. Vsaka od teh enot je popolnoma samostojna in lahko deluje neodvisno od drugih. Več enot na eni lokaciji ima znatne prednosti:

  •  jedrske lokacije je težko pridobiti in so zato dragocene, upravičena je gradnja večih enot na isti lokaciji,
  • postopki pridobivanja dovoljenj (lokacijskih, gradbenih, obratovalnih, itd.) se poenostavijo in skrajšajo,
  • vzdrževanje z vsemi službami in infrastrukturo je lahko skupno za vse enote in s tem cenejše,
  • šolanje osebja je učinkovitejše (vsaka enota ne potrebuje svojega simulatorja, instruktorji so lahko skupni, večja je izmenjava izkušenj, itd.).

Omejitev števila enot na eni lokaciji izvira iz tehničnih, ekonomskih, prostorskih in ekoloških danosti (npr. koliko hladilne vode je na razpolago). V svetu je na isti lokaciji zelo pogosto več enot, včasih tudi 8.

V fuzijskem reaktorju ITER, ki je sedaj v gradnji, bosta gorivo devterij in tritij.

Največ jedrskih elektrarn v Evropi ima Francija – 58 delujočih in 1 v gradnji. Francija pridobi 78 % elektrike iz jedrske energije.

Cena (vrednost) posamezne tabletke v gorivnem elementu je okrog 15 € (izračunano iz cene gorivnega elementa in števila tabletk v elementu).

Jedrske elektrarne seveda kupujejo cele gorivne elemente in ne posameznih tabletk.

Alternativen izraz za jedrsko elektrarno je nuklearna elektrarna.

Radij nima nobenega stabilnega izotopa. Najdaljšo razpolovno dobo ima radij-226 (1600 let).