Elektrarna na plinsko turbino je mnogo enostavnejša od parne elektrarne, ker ne potrebuje parnih kotlov. Poganja jo namreč plinska turbina, kar je podoben stroj, kot ga imajo za svoj pogon reakcijska letala. Tudi gradnja je hitra in nabavna cena relativno nizka. Njena obratovalna prednost je hiter start, velika pomanjkljivost pa višja cena elektrike zaradi dražjega goriva.

Parna elektrarna lahko kuri vse vrste goriv (tudi cenena, npr. lignit), kar pomeni nizko ceno elektrike.

Zemeljski plin nastane pri anareobnem razkroju (brez prisotnosti kisika) fosilnih materialov (npr. rastlin). Glavna sestavina zemeljskega plina je metan, ki je z vidika globalnega ogrevanja primerno gorivo, ker ob gorenju nastaja zelo malo ogljikovega dioksida.

Sestavina premoga, ki ob zgorevanju oddaja največ energije, je ogljik. Črni premog je skoraj sam ogljik in zato odda največ energije (pravimo tudi, da ima največjo kalorično vrednost). Rjavi premog vsebuje manj ogljika in odda manj energije, še manj pa lignit.

V Sloveniji obratujejo 4 termoelektrarne, 18 hidroelektrarn in ena jedrska elektrarna (NE Krško). V zadnjem času je bilo zgrajenih nekaj fotovoltaičnih sončnih elektrarn, katerih prispevek v elektroenergetsko bilanco Slovenije pa je zanemarljiv. V Sloveniji ni vetrnih elektrarn in elektrarn, ki bi izkoriščale energijo morskih valov

TRIGA je zelo uspešen tip raziskovalnega reaktorja, ime samo pa je kratica:

T = Training (šolanje),

R = Research (raziskave),

I = Isotope production (proizvodnja izotopov),

GA = General Atomics (ime izdelovalca tega tipa reaktorja v ZDA).

Tak reaktor od leta 1966 deluje na Reaktorskem centru na Brinju v okviru Instituta Jožef Stefan
(glej tudi Raziskovalni reaktor TRIGA, pdf, 252 KB in Zasnova reaktorja TRIGA, pdf, 544 KB)

Med obnovljive vire energije štejemo tiste, ki izvirajo iz energije Sonca in kroženja Lune okrog Zemlje:

Geotermalna energija je marsikje na razpolago v znatnih količinah, vendar ne spada med obnovljive vire, ker z njenim izkoriščanjem ohlajamo del Zemljine notranjosti.

V jedrskem reaktorju poteka cepitev urana 235, dokler traja verižna reakcija (dokler reaktor deluje). To pomeni, da nevtroni, ki nastanejo ob cepitvi uranovega jedra, prožijo cepitev nadaljnjih jeder urana 235. Ko ni več nevtronov, ni več cepitev. Reaktorji v jedrskih elektrarnah običajno delujejo neprekinjeno daljša obdobja (12 do 18 mesecev) na polni moči.

Uran je kemični element, ki ga v naravi sestavljata dva izotopa (dve različici z istimi kemičnimi lastnostmi): uran-235 (v naravi ga je 0,7 %) in uran-238 (99,3 %). Jedro urana-235 je s pomočjo nevtronov možno cepiti v lažji jedri (ta proces poteka v reaktorju), ob tem pa se sprosti zelo velika količina energije, ki jo v jedrski elektrarni uporabimo za pretvorbo v elektriko.

Jedrska elektrarna je taka vrsta elektrarne, ki uporablja kot vir energije jedrsko energijo. Dandanes so to izključno elektrarne, ki imajo kot vir energije jedrski reaktor, v katerem poteka cepitev urana ali/in plutonija. V prihodnosti (kdaj, je težko napovedati) se jim bodo pridružile tudi elektrarne, kjer bo vir energije zlivanje lahkih jeder v fuzijskem reaktorju.

V jedrski tehnologiji imenujemo gorivo snovi (naravne ali umetne izotope), ki lahko doživijo jedrsko cepitev. Najpogosteje uporabljano gorivo je obogaten uran, ki ga sestavlja približno 5 % urana-235 in 95 % urana-238. Kot gorivo je mogoče uporabiti tudi plutonij-239 (cepljiv izotop, pridobljen v reaktorju).