logo
hrrps://www.ijs.si


Res je. Slovenija je najmanjša država na svetu, ki ima jedrsko elektrarno.

V Krškem bi bilo z vidika naravnih danosti in družbene sprejemljivosti, ki se je v zadnjih letih izboljšala, najbrž možno zgraditi novo jedrsko elektrarno. Odločitev za gradnjo takega objekta pa je vedno tudi politična in ekonomska. Moderna jedrska elektrarna, ki so jo začeli graditi na Finskem (Evropski tlačnovodni reaktor) stane več milijard evrov, kar je velik zalogaj tudi za bogato državo.

Prednost fuzijskega reaktorja je gorivo, ki je na Zemlji lahko dostopno: devterij in litij.

Pomanjkljivost je izredno zahtevna tehnologija, tako da bo verjetno potrebno več desetletij obratovanja eksperimentalnega reaktorja ITER (v kratkem ga bodo začeli graditi v Franciji) za zbiranje iskušenj, na osnovi katerih bo mogoče graditi eksperimentalno fuzijsko elektrarno.

Med prednosti štejemo tudi dejstvo, da ob obratovanju fuzijskega reaktorja ne nastajajo dolgoživi visoko radioaktivni odpadki, ampak le aktivacijski produkti – relativno kratkožive radioaktivne snovi, ki so nastale v konstrukcijskih delih reaktorja zaradi obsevanja z nevtroni.

(glej tudi Fuzija ali zlivanje jeder, pdf, 180 KB in ITER – eksperimentalni fuzijski reaktor, pdf, 2513 KB)

Reaktor TRIGA lahko deluje tudi ponoči, če je potrebno kakšno dolgotrajno obsevanje.

Med glavne slabosti jedrske energije lahko štejemo slabo družbeno sprejemljivost, dolgotrajno gradnjo in visoko ceno investicije. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je cena električne energije iz jedrskih elektrarn med najnižjimi ter da jedrske elektrarne ne sproščajo v okolje toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje okolja.
Možnost jedrskih nesreč s hudimi posledicami v sodobnih jedrskih elektrarna je zelo majhna (Černobil ob tem ni merilo, ker je šlo za poseben tip reaktorja).
Radioaktivni odpadki ob pravilnem odlaganju niso nevarni in jih je količinsko zelo malo: za celo življenjsko dobo take elektrarne, kot jo imamo v Krškem, bi jih lahko spravili v odlagališče, ki ima prostornino kot nekaj plavalnih bazenov. Njihova slabost pa je seveda spet slaba družbena sprejemljivost.

Molekulo navadne vode H2O sestavljata dva atoma navadnega vodika in en atom kisika. Navadni vodik ima v jedru samo en proton (delec s pozitivnim nabojem). Molekulo težke vode D2O pa sestavljata dva atoma težkega vodika in en atom kisika. Težki vodik, ki ga imenujemo devterij (označujemo z D) ima v jedru poleg protona še en nevtron.

Prevoz svežega goriva do elektrarne je lahko pomorski, zračni in cestni.
Prevoz ni problematičen, ker je sveže gorivo zelo malo radioaktivno.

  • Približno 16% elektrike na svetu je pridobljene v JE.
  • Predstavlja velik vir zelo čiste energije, ob proizvodnji pri kateri se ne sprošča ogljikov dioksid.
  • Nizka cena kWh, v katero so vračunani tudi stroški radioaktivnih odpadkov in razgradnje elektrarne.
  • Gorivo za jedrske elektrarne - uran je na razpolago v politično stabilnih državah.
  • Stroški goriva so nizki in zelo malo vplivajo na ceno kWh.
  • Od odločitve za gradnjo JE do začetka obratovanja traja precej časa - običajno okrog 10 let.
  • Načrtovanje in obratovanje JE zahteva visoko usposobljene strokovnjake.
  • Ob obratovanju JE nastajajo radioaktivni odpadki, katerih količina pa je majhna in tehnološko obladljiva.
  • Varnost jedrskih elektrarn je zelo dobra, nadzor strožji kot pri drugih industrijah.
  • Glavna ovira za večjo uporabo jedrske energije je javno mnenje, kar je v veliki meri posledica slabe informiranosti in vojaških vidikov uporabe jedrske energije.

 

Sedanje parlamentarne stranke niso izrazile nasprotovanja uporabi jedrske energije, vladajoča koalicija pa namerava pred morebitno odločitvijo o gradnji nove jedrske elektrarne preveriti stališče državljanov na referendumu.
Glede odnosa slovenskih političnih strank do jedrske energije pa je potrebno vprašati stranke same.