Kitajska je odobrila 11 jedrskih reaktorjev na petih lokacijah, po poročilih skupna naložba znaša 27,9 milijarde evrov, gradnja pa bo trajala približno pet let.
Državni tiskovni mediji so poročali, da je bilo število izdanih dovoljenj v enem letu rekordno, saj se vlada še bolj zanaša na jedrsko energijo, da bi podprla svoje prizadevanje za zmanjšanje emisij.
Raziskava je pokazala, da če bi Nemčija obdržala svoje obstoječe jedrske elektrarne iz leta 2002 in vlagala v nove reaktorske zmogljivosti, bi prepolovila stroške, povezane z energetskim prehodom, in s tem zagotovila svoje podnebne cilje.
V prispevku, objavljenem v International Journal of Sustainable Energy, je Jan Emblemsvag, profesor na norveški univerzi za znanost in tehnologijo, nominalne izdatke za nemško politiko energetskega prehoda „Energiewende“ ocenil na 387 milijard evrov s pripadajočimi subvencijami v višini 310 milijard evrov – skupni nominalni znesek odhodki v višini 696 milijard evrov.