Na Reaktorskem centru v Podgorici se je zbralo več kot 200 radovednih obiskovalcev.
Obiskovalcem smo pokazali razstavo o jedrski tehnologiji, razstavo o fuziji in izvajali eksperimente s sevanjem in radioaktivnostjo.
Anketirali smo 43 obiskovalcev, od katerih se jih je 62 % udeležilo ogleda razstave o jedrski tehnologiji v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo in ogleda reaktorja TRIGA. Več kot 80 % obiskovalcem je ogled izpolnil pričakovanja.
23. marec 2013
Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije (URSJV) je 26. novembra 2012 na ICJT organizirala delovno srečanje o izzivih jedrske varnosti.
Teme posveta so bili stresni testi, podaljšanje življenjske dobe NEK, občasni varnostni pregled, resolucija o jedrski varnosti, pobuda za preoblikovanje URSJV v javno agencijo ter okrogla miza o učinkoviti organizaciji jedrske stroke v Sloveniji. Na srečanju je bilo več kot 60 udeležencev iz NEK, URSJV ter pooblaščenih organizacij. Na koncu celodnevnega posveta so se strinjali, da je tovrstna izmenjava izkušenj koristna in da bi lahko takšna srečanja postala tradicionalna.
26. november 2012
Reaktorski center Instituta “Jožef Stefan” je 6. novembra 2012 obiskal namestnik generalnega direktorja Mednarodne agencije za atomsko energijo (DDG IAEA) dr. Alexander Bychkov. V sklopu tega dogodka je obiskal tudi ICJT.
6. november 2012
Na Reaktorskem centru v Podgorici se je kljub akciji čiščenja Slovenije in
lepemu vremenu zbralo več kot 400 radovednih obiskovalcev. Dvajset informatorjev jih je vodilo na štirih zanimivih programih.
24. marec 2012
Stanje v reaktorjih št. 1 do 3 elektrarne Fukušima-Daiči se od včeraj ni bistveno spremenilo. Vse kaže, da je zasilno hlajenje poškodovanih sredic zadovoljivo.
Osnovo težavo predstavlja hlajenje bazenov za izrabljeno gorivo št. 3 in 4, kjer je nivo vode nizek.
Včeraj in danes so vodo s posebnimi vozili brizgali skozi podrto streho v bazen reaktorja št. 3. Količina vode, ki je končala v bazenu, je morda dovolj velika, da nameravajo postopek še ponoviti.
Najbolj nejasno je stanje bazena reaktorja št. 4. Vbrizgavanje vode v ta bazen se še ni začelo, čeprav naj bi bil nivo vode v tem bazenu nizek že približno dva dni. Poročajo o vodiku nad bazenom.
Razmeroma celovit pregled stanja v elektrarni je še vedno podan na spletni strani Japan Atomic Industrial Forum. Veliko informacij ponuja tudi televizijski kanal http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/index.html .
Novih informacij o časovnem poteku sevanja v elektrarni ni, na voljo so le občasne meritve, ki kažejo, da sevanje ostaja razmeroma visoko (nekaj mSv/h). Kljub temu je iz poročil razbrati, da se trudijo spoštovati omejitve, ki veljajo za doze v izrednih razmerah.
Meritve sevanja v različnih japonskih mesti so prikazane na neuradni spletni strani http://gebweb.net/japan-radiation-map/, ki pa črpa podatke iz uradne mreže japonskih opazovalnic http://www.bousai.ne.jp/eng/.
V elektrarno so napeljali elektriko, ki bi v naslednjih dneh lahko omogočila zagon nekaterih hladilnih sistemov. Pred tem morajo očistiti sisteme, ki jih je zalila morska voda.
Stanje v reaktorjih št. 1 do 3 elektrarne Fukušima-Daiči se od včeraj ni bistveno spremenilo. Vse kaže, da je zasilno hlajenje poškodovanih sredic zadovoljivo.
Osnovo težavo zdaj predstavlja hlajenje bazenov za izrabljeno gorivo. Fukušima-Daiči ima en skupen bazen za izrabljeno gorivo v stavbi ločeni od ostalih reaktorjev in ločene bazene v vsakem reaktorju. V bazenih posameznih elektrarn je približno ena tretjina celotne količine goriva elektrarne (vir: www.nei.org).
Količina, starost goriva in toplotna moč v posameznih bazenih niso znane. Kritična sta bazena št. 3 in 4, kjer je nivo vode nizek. Gorivo v bazenu št. 4. je poškodovano in morda le deloma poplavljeno. To poleg možnih poškodb goriva in izpustov snovi pomeni tudi izredno močno sevanje v neposredni okolici, kar zelo otežuje gibanje v bližini reaktorja, pa tudi letenje nad njim.
Razmeroma celovit pregled stanja v elektrarni je podan na spletni strani Japan Atomic Industrial Forum (http://www.jaif.or.jp/english/).
Informacije o časovne poteku hitrosti doze na ograji elektrarne so zapisane na spletni strani GRS (http://www.grs.de/informationen-zur-lage-den-japanischen-kernkraftwerken-fukushima-onagawa-und-tokai).
Po poročanju medijev (CNN) naj bi se danes na lokacijo elektrarne morda uspeli prebiti z buldožerji in vzpostavili cestno povezavo. V elektrarno so tudi pripeljali vodne topove, s katerimi bi lahko napolnili bazene za izrabljeno gorivo. Prav tako upajo, da bo danes v elektrarno napeljano električno omrežje, ki bi lahko omogočilo zagon nekaterih hladilnih sistemov.
V enoti 1 na lokaciji Fukušimi – Daiči je po zadnjih informacijah poškodovanega 70% goriva, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram ni poškodovan, reaktorska stavba pa je poškodovana.
V enoti 2 je poškodovanega 33% goriva, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram je mogoče poškodovan, reaktorska stavba malo poškodovana, možna je poškodba prostora za odvečno paro iz reaktorja (suppression chamber).
V enoti 3 je delno poškodovano gorivo, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram je mogoče poškodovan, reaktorska stavba je poškodovana, ravno tako je možna poškodba prostora za odvečno paro iz reaktorja (suppression chamber).
V enoti 4 je mogoče poškodovano gorivo v bazenu. Že drugič je zagorelo v prostoru z bazenom za izrabljeno gorivo, verjetno na črpalki za hlajenje. Hlajenje je moteno. Enota je v remontu od 30. 11. 2010, torej je zaostala toplota že relativno majhna. Pojavil se je drugi požar, ki pa je bil pogašen v roku pol ure. Predvideno je hlajenje s črpalko, plani o hlajenju s helikopterjem so odpovedani.
V enoti 5 nivo vode pada, nivo je približno 200 cm nad gorivom, v zadnjih petih urah je nivo padel za 40 cm. Za črpanje vode bo uporabljen dizel generator enote 6.
Vodstvo elektrarne razmišlja o odstranitvi nekaterih panelov s sten na reaktorskih zgradbah enot 5 in 6, da preprečijo nabiranje vodika in morebitno eksplozijo.
Največja hitrost doze je na enoti 3 (od 0,6 do 1 mSv/h) in pada od 10:54 po lokalnem času.
Ameriška uprava za jedrsko varnost (US NRC) je poslala 11 strokovnjakov na Japonsko na prošnjo japonske vlade. Tudi mednarodna agencija za jedrsko varnost (IAEA) namerava poslati manjšo skupino ljudi.
Evakuacija ljudi v 20 km krogu je zaključena, ljudem v 30 km krogu je priporočeno naj ostanejo znotraj stavb, ljudem so bile razdeljene tablete kalijevega jodida, vendar uporabe še ni predvidena.
Satelitska slika prikazuje stanje reaktorskih stavb enot 1 do 4 (od leve proti desni). Vidne so poškodbe zunanjega ovoja stavb. Stanje zadrževalnega hrama, pomembnega za jedrsko varnost ni vidno iz slike.
Nekaj kilometrov južneje so v manj prizadeti elektrarni Fukušima-Daini uspešno ohladili vse štiri reaktorje.
Združenje Slovenski Jedrski forum dnevno spremlja razvoj dogodkov v poškodovanih jedrskih elektrarnah na Japonskem. V Sloveniji dogodke aktivno spremljajo tudi v Društvu jedrskih strokovnjakov, kakor tudi v vseh ostalih organizacijah povezanih z jedrsko varnostjo in tehnologijo.
Vir: IAEA, ANS, World nucelar news
Po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in foruma japonske jedrske industrije (JAIF) se je položaj v japonski elektrarni Fukušima-Daiiči poslabšal.
Prišlo je do eksplozije vodika v drugem bloku, ki je delno poškodovala zadrževalni hram bloka št. 2.
Poleg tega je prišlo je do požara v bazenu za izrabljeno gorivo v reaktorju številka 4, ki med potresom ni obratoval. Prva predvidevanja kažejo, da je potres poškodoval ta bazen ali sisteme za njegovo hlajenje, zato se je tudi tam pregrelo gorivo in začel se je sproščati vodik, ki je povzročil požar.
Po zadnjih podatkih je požar pogašen.
Poročajo o zelo močnem sevanju v času požara do 400 miliSievertov na uro v neposredni okolici reaktorjev. Na ograji elektrarne pa je bilo po istih podatkih 2 uri po požaru 8 milisivertov na uro oziroma 50-krat manj, 10 ur po požaru pa 0,5 milisiverta na uro ali 800-krat manj.
Na območju elektrarne dela 50 delavcev, prebivalce v krogu do 20 km okoli elektrarne so izselili, tistim med 20 in 30 km pa svetujejo, da ostanejo v zaprtih prostorih.
Nekaj kilometrov južneje so v manj prizadeti elektrarni Fukušima-Daini uspešno ohladili vse štiri reaktorje.
Petkov potres in cunami na Japonskem predstavljata katastrofo zgodovinskih razsežnosti. Smrtne žrtve dežela vzhajajočega sonca prešteva v tisočih in le upamo in želimo lahko, da jih ne bodo šteli v deset tisočih. V ospredju medijskega poročanja iz Japonske so težave z jedrskimi reaktorji. Če pa stanje v prizadetih elektrarnah postavimo v okvir katastrofalnega uničenja, ki sta ga povzročila potres in cunami, bodo posledice nesreč v jedrskih elektrarnah predstavljale le majhen delež.
Najbolj poškodovane elektrarne so Fukušima-Daiči (trije reaktorji) in Fukušima-Daini (štirje reaktorji). O težavah poročajo tudi iz elektrarn Tokai in Onagawa. V vseh naštetih elektrarnah so vrelni reaktorji. Ob ustavitvi reaktorja se v sredici ustavi verižna reakcija, a tam zaradi razpada radioaktivnih produktov jedrske cepitve nekaj časa še vedno nastaja zaostala toplota. Osnovni namen vseh dejavnosti po ugasnitvi reaktorja je hlajenje sredice z vodo, saj se brez aktivnega hlajenja sredica lahko stali, kar pomeni večjo možnost za pobeg radioaktivnih snovi v iz sredice okolje. Zaradi uničene infrastrukture v okolici reaktorjev je hlajenje sredice zahtevna naloga, zato se delnemu taljenju sredice v nekaterih najbolj poškodovanih reaktorjih ni mogoče izogniti.
Opisan potek dogajanja temelji na nepopolnih informacijah, ki so v tem trenutku dostopne in predstavljajo naše razumevanje dogajanja v najbolj prizadetem bloku št. 1 elektrarne Fukušima-Daiči.
Podoben scenarij se verjetno odvija še v tretjem bloku elektrarne Fukušima-Daiči. Tudi tam so iz zadrževalnega hrama izpustili nekaj plinov in je zato prišlo do eksplozije vodika. Po zadnjih podatkih se lahko podobni dogodki ponovijo v drugem bloku elektrarne, saj je tudi tam pred nekaj urami odpovedal sistem zasilnega hlajenja sredice.
Stanje v nekaj deset km oddaljeni elektrarni s 4 reaktorji Fukušima-Daini (prav tako na obali) še ni popolnoma jasno, kot kaže, pa je dogajanje v tamkajšnjih reaktorjih manj resno kot v prvem in tretjem bloku Fukušima-Daiči.
18. marec 2011
Stanje v reaktorjih št. 1 do 3 elektrarne Fukušima-Daiči se od včeraj ni bistveno spremenilo. Vse kaže, da je zasilno hlajenje poškodovanih sredic zadovoljivo.
Osnovo težavo predstavlja hlajenje bazenov za izrabljeno gorivo št. 3 in 4, kjer je nivo vode nizek.
Včeraj in danes so vodo s posebnimi vozili brizgali skozi podrto streho v bazen reaktorja št. 3. Količina vode, ki je končala v bazenu, je morda dovolj velika, da nameravajo postopek še ponoviti.
Najbolj nejasno je stanje bazena reaktorja št. 4. Vbrizgavanje vode v ta bazen se še ni začelo, čeprav naj bi bil nivo vode v tem bazenu nizek že približno dva dni. Poročajo o vodiku nad bazenom.
Razmeroma celovit pregled stanja v elektrarni je še vedno podan na spletni strani Japan Atomic Industrial Forum. Veliko informacij ponuja tudi televizijski kanal http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/index.html .
Novih informacij o časovnem poteku sevanja v elektrarni ni, na voljo so le občasne meritve, ki kažejo, da sevanje ostaja razmeroma visoko (nekaj mSv/h). Kljub temu je iz poročil razbrati, da se trudijo spoštovati omejitve, ki veljajo za doze v izrednih razmerah.
Meritve sevanja v različnih japonskih mesti so prikazane na neuradni spletni strani http://gebweb.net/japan-radiation-map/, ki pa črpa podatke iz uradne mreže japonskih opazovalnic http://www.bousai.ne.jp/eng/.
V elektrarno so napeljali elektriko, ki bi v naslednjih dneh lahko omogočila zagon nekaterih hladilnih sistemov. Pred tem morajo očistiti sisteme, ki jih je zalila morska voda.
Stanje v reaktorjih št. 1 do 3 elektrarne Fukušima-Daiči se od včeraj ni bistveno spremenilo. Vse kaže, da je zasilno hlajenje poškodovanih sredic zadovoljivo.
Osnovo težavo zdaj predstavlja hlajenje bazenov za izrabljeno gorivo. Fukušima-Daiči ima en skupen bazen za izrabljeno gorivo v stavbi ločeni od ostalih reaktorjev in ločene bazene v vsakem reaktorju. V bazenih posameznih elektrarn je približno ena tretjina celotne količine goriva elektrarne (vir: www.nei.org).
Količina, starost goriva in toplotna moč v posameznih bazenih niso znane. Kritična sta bazena št. 3 in 4, kjer je nivo vode nizek. Gorivo v bazenu št. 4. je poškodovano in morda le deloma poplavljeno. To poleg možnih poškodb goriva in izpustov snovi pomeni tudi izredno močno sevanje v neposredni okolici, kar zelo otežuje gibanje v bližini reaktorja, pa tudi letenje nad njim.
Razmeroma celovit pregled stanja v elektrarni je podan na spletni strani Japan Atomic Industrial Forum (http://www.jaif.or.jp/english/).
Informacije o časovne poteku hitrosti doze na ograji elektrarne so zapisane na spletni strani GRS (http://www.grs.de/informationen-zur-lage-den-japanischen-kernkraftwerken-fukushima-onagawa-und-tokai).
Po poročanju medijev (CNN) naj bi se danes na lokacijo elektrarne morda uspeli prebiti z buldožerji in vzpostavili cestno povezavo. V elektrarno so tudi pripeljali vodne topove, s katerimi bi lahko napolnili bazene za izrabljeno gorivo. Prav tako upajo, da bo danes v elektrarno napeljano električno omrežje, ki bi lahko omogočilo zagon nekaterih hladilnih sistemov.
V enoti 1 na lokaciji Fukušimi – Daiči je po zadnjih informacijah poškodovanega 70% goriva, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram ni poškodovan, reaktorska stavba pa je poškodovana.
V enoti 2 je poškodovanega 33% goriva, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram je mogoče poškodovan, reaktorska stavba malo poškodovana, možna je poškodba prostora za odvečno paro iz reaktorja (suppression chamber).
V enoti 3 je delno poškodovano gorivo, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram je mogoče poškodovan, reaktorska stavba je poškodovana, ravno tako je možna poškodba prostora za odvečno paro iz reaktorja (suppression chamber).
V enoti 4 je mogoče poškodovano gorivo v bazenu. Že drugič je zagorelo v prostoru z bazenom za izrabljeno gorivo, verjetno na črpalki za hlajenje. Hlajenje je moteno. Enota je v remontu od 30. 11. 2010, torej je zaostala toplota že relativno majhna. Pojavil se je drugi požar, ki pa je bil pogašen v roku pol ure. Predvideno je hlajenje s črpalko, plani o hlajenju s helikopterjem so odpovedani.
V enoti 5 nivo vode pada, nivo je približno 200 cm nad gorivom, v zadnjih petih urah je nivo padel za 40 cm. Za črpanje vode bo uporabljen dizel generator enote 6.
Vodstvo elektrarne razmišlja o odstranitvi nekaterih panelov s sten na reaktorskih zgradbah enot 5 in 6, da preprečijo nabiranje vodika in morebitno eksplozijo.
Največja hitrost doze je na enoti 3 (od 0,6 do 1 mSv/h) in pada od 10:54 po lokalnem času.
Ameriška uprava za jedrsko varnost (US NRC) je poslala 11 strokovnjakov na Japonsko na prošnjo japonske vlade. Tudi mednarodna agencija za jedrsko varnost (IAEA) namerava poslati manjšo skupino ljudi.
Evakuacija ljudi v 20 km krogu je zaključena, ljudem v 30 km krogu je priporočeno naj ostanejo znotraj stavb, ljudem so bile razdeljene tablete kalijevega jodida, vendar uporabe še ni predvidena.
Satelitska slika prikazuje stanje reaktorskih stavb enot 1 do 4 (od leve proti desni). Vidne so poškodbe zunanjega ovoja stavb. Stanje zadrževalnega hrama, pomembnega za jedrsko varnost ni vidno iz slike.
Nekaj kilometrov južneje so v manj prizadeti elektrarni Fukušima-Daini uspešno ohladili vse štiri reaktorje.
Združenje Slovenski Jedrski forum dnevno spremlja razvoj dogodkov v poškodovanih jedrskih elektrarnah na Japonskem. V Sloveniji dogodke aktivno spremljajo tudi v Društvu jedrskih strokovnjakov, kakor tudi v vseh ostalih organizacijah povezanih z jedrsko varnostjo in tehnologijo.
Vir: IAEA, ANS, World nucelar news
Po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in foruma japonske jedrske industrije (JAIF) se je položaj v japonski elektrarni Fukušima-Daiiči poslabšal.
Prišlo je do eksplozije vodika v drugem bloku, ki je delno poškodovala zadrževalni hram bloka št. 2.
Poleg tega je prišlo je do požara v bazenu za izrabljeno gorivo v reaktorju številka 4, ki med potresom ni obratoval. Prva predvidevanja kažejo, da je potres poškodoval ta bazen ali sisteme za njegovo hlajenje, zato se je tudi tam pregrelo gorivo in začel se je sproščati vodik, ki je povzročil požar.
Po zadnjih podatkih je požar pogašen.
Poročajo o zelo močnem sevanju v času požara do 400 miliSievertov na uro v neposredni okolici reaktorjev. Na ograji elektrarne pa je bilo po istih podatkih 2 uri po požaru 8 milisivertov na uro oziroma 50-krat manj, 10 ur po požaru pa 0,5 milisiverta na uro ali 800-krat manj.
Na območju elektrarne dela 50 delavcev, prebivalce v krogu do 20 km okoli elektrarne so izselili, tistim med 20 in 30 km pa svetujejo, da ostanejo v zaprtih prostorih.
Nekaj kilometrov južneje so v manj prizadeti elektrarni Fukušima-Daini uspešno ohladili vse štiri reaktorje.
Petkov potres in cunami na Japonskem predstavljata katastrofo zgodovinskih razsežnosti. Smrtne žrtve dežela vzhajajočega sonca prešteva v tisočih in le upamo in želimo lahko, da jih ne bodo šteli v deset tisočih. V ospredju medijskega poročanja iz Japonske so težave z jedrskimi reaktorji. Če pa stanje v prizadetih elektrarnah postavimo v okvir katastrofalnega uničenja, ki sta ga povzročila potres in cunami, bodo posledice nesreč v jedrskih elektrarnah predstavljale le majhen delež.
Najbolj poškodovane elektrarne so Fukušima-Daiči (trije reaktorji) in Fukušima-Daini (štirje reaktorji). O težavah poročajo tudi iz elektrarn Tokai in Onagawa. V vseh naštetih elektrarnah so vrelni reaktorji. Ob ustavitvi reaktorja se v sredici ustavi verižna reakcija, a tam zaradi razpada radioaktivnih produktov jedrske cepitve nekaj časa še vedno nastaja zaostala toplota. Osnovni namen vseh dejavnosti po ugasnitvi reaktorja je hlajenje sredice z vodo, saj se brez aktivnega hlajenja sredica lahko stali, kar pomeni večjo možnost za pobeg radioaktivnih snovi v iz sredice okolje. Zaradi uničene infrastrukture v okolici reaktorjev je hlajenje sredice zahtevna naloga, zato se delnemu taljenju sredice v nekaterih najbolj poškodovanih reaktorjih ni mogoče izogniti.
Opisan potek dogajanja temelji na nepopolnih informacijah, ki so v tem trenutku dostopne in predstavljajo naše razumevanje dogajanja v najbolj prizadetem bloku št. 1 elektrarne Fukušima-Daiči.
Podoben scenarij se verjetno odvija še v tretjem bloku elektrarne Fukušima-Daiči. Tudi tam so iz zadrževalnega hrama izpustili nekaj plinov in je zato prišlo do eksplozije vodika. Po zadnjih podatkih se lahko podobni dogodki ponovijo v drugem bloku elektrarne, saj je tudi tam pred nekaj urami odpovedal sistem zasilnega hlajenja sredice.
Stanje v nekaj deset km oddaljeni elektrarni s 4 reaktorji Fukušima-Daini (prav tako na obali) še ni popolnoma jasno, kot kaže, pa je dogajanje v tamkajšnjih reaktorjih manj resno kot v prvem in tretjem bloku Fukušima-Daiči.
14. marec 2011
Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije organizira že dvajseto mednarodno konferenco “Nuclear Energy for New Europe 2011”, ki bo od 12. do 15. septembra potekala v Bovcu.
Več na uradni spletni strani.
zgibanka
Call for Papers NENE2011 (625 KB)
1. oktober 2010
Na osnovi uspešnega dvoletnega vodenja je Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča podaljšal pogodbo za vodenje evropskega projekta potujoče razstave Fusion Expo.
1. avgust 2010
Najprej so bili uvedeni tečaji varstva pred sevanji, po odločitvi za gradnjo jedrske elektrarne pa se je institut intenzivno vključil v ta projekt. Prve tečaje za vodilne kadre Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je organiziral v letih 1971 in 1972, pozneje pa še več tečajev za operaterje in tehnični kader. V tem času so bili napisani tudi prvi domači učbeniki za osnovne tečaje.
Ob nesreči na otoku Treh milj leta 1979 se je pokazalo, kako zelo je za jedrsko varnost pomembno osebje s poglobljenim znanjem in razumevanjem fizikalnih osnov. To spoznanje je botrovalo leta 1981 podpisanemu medrepubliškemu dogovoru o gradnji izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo v Ljubljani (in klinike za nuklearno medicino in varstvo pred sevanji v Zagrebu). Seveda pa je bilo potrebno še kar precej aktivnosti in prepričevanja, da se je ta načelni dogovor začel tudi udejanjati. Pri tem je bil vsekakor najbolj dejaven tedanji vodja Odseka za reaktorsko fiziko dr. Mitja Najžer. Njegova vztrajnost in trma sta odločilno prispevala k podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo in delovanje izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo v Podgorici leta 1986. Pogodbeni strani sta bili Elektrogospodarstvo Slovenije in institut. Gradnja stavbe, ki jo je pretežno financiralo elektrogospodarstvo, se je začela jeseni 1987 in se konec naslednjega leta končala. Prvi tečaj v novih prostorih se je začel januarja 1989, tekom tega leta so prostore opremili z manjkajočo opremo in 5. oktobra 1989 je Svet instituta formalno ustanovil Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča kot samostojno enoto IJS. Prvi vodja je bil dr. Mitja Najžer, center pa so poimenovali po dr. Milanu Čopiču, nekdanjemu načelniku Reaktorskega oddelka IJS in prvem direktorju Republiške uprave za jedrsko varnost, ki je umrl tistega leta.
V začetku devetdesetih let je ICJT predvsem usposabljal bodoče operaterje Nuklearne elektrarne Krško. Vzporedno je skrbel za izvedbo tečajev v okviru tehnične pomoči Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Pomembna pridobitev je bil šolski simulator osnovnih zakonitosti, ki ga je nabavila NEK leta 1997 in deluje v prostorih ICJT.
Spomladi 1991 so v do tedaj neuporabljenih kletnih prostorih ICJT postavili razstavo z naslovom “Elektrika iz jedrske energije”. Kot zanimivost lahko navedem, da je to razstavo, ki je kasneje odločilno prispevala k večji javni sprejemljivosti jedrske energije, uradno odprl tedanji republiški minister za energetiko dr. Miha Tomšič, ki takrat ni bil ravno zagovornik jedrske energije. Omenjena razstava je bila temelj Informacijskega centra jedrskih tehnologij, ki od leta 1993 naprej organizirano sprejema obiskovalce, zlasti šolsko mladino. Leta 1998 je kot partner k informacijskim dejavnostim pristopila Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in ICJT je postal njihov uradni Infocenter. Razstava se je vsa leta širila in obnavljala, izdali smo tudi vrsto poljudnih publikacij, bodisi samostojno, bodisi v sodelovanju z Društvom jedrskih strokovnjakov. Leta 2005 smo razstavo razširili tudi z oddelkom, ki prikazuje fiziko in tehnologijo fuzije, leto kasneje pa s prikazom 40-letne zgodovine delovanja reaktorja TRIGA.
Konec devetdesetih let se je ICJT močno uveljavil kot organizator mednarodnih seminarjev in delavnic. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) ga je leta 2000 proglasila zaRegional Resource Centre. V prvem desetletju enaindvajsetega stoletja se je mednarodna dejavnost razširila tudi na delavnice v okviru Evropske zveze ter na organizacijo znanstvenih konferenc, zlasti v sodelovanju z raziskovalnimi odseki IJS. Najnovejša mednarodna aktivnost pa je organizacija potujoče razstave Fusion Expo.
Institut “Jožef Stefan” je s strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) uradno pooblaščen za sevalno in jedrsko varnost. Za ICJT kot del IJS so zlasti pomembne naslednje dejavnosti iz tega pooblastila:
Uprava za varstvo pred sevanji (URSVS) pa je IJS oziroma ICJT pooblastila za izvajanje usposabljanja iz varstva pred sevanji. V okviru teh uradnih pooblastil je zelo pomemben tudi certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga je ICJT kot prva organizacijska enota na IJS pridobil leta 2006.
Zgodovinski pregled naj zaključim še s pomembnejšimi statističnimi podatki. V minulih 20 letih je ICJT izvedel:
Na ICJT se je zvrstilo:
Danes je ICJT eden od stebrov jedrske stroke v Sloveniji. Naša vizija je, biti in ostati cenjen kot kakovosten in zanesljiv vir znanja o jedrskih tehnologijah. Na področju usposabljanja strokovnih kadrov se to kaže v sistematičnem pokrivanju širokega spektra področij z rednimi predavanji, vzdrževanju in rednem posodabljanju učnih materialov v slovenščini, ter praktičnih vajah na raziskovalnem reaktorju in na simulatorju. Pri tem je pomembno, da ICJT deluje v okviru neodvisne akademske ustanove kot je IJS, saj to bistveno prispeva k strokovnosti ter k varnostni kulturi, ki je v jedrski stroki še posebej izpostavljena.
Po dobrih 15 letih delovanja Infocentra ICJT se kažejo nedvoumni pozitivni učinki naše informativne dejavnosti: neodvisne ankete javnega mnenja kažejo veliko stopnjo zaupanja v IJS (pri vprašanjih jedrske stroke), v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma dobro poznavanje dejstev o jedrski energiji, predvsem pa je to poznavanje – pa tudi sprejemljivost jedrske energije – najvišje pri najmlajši skupini (odraslega) prebivalstva – to pa so ravno tisti, katerih skoraj polovica je v preteklih 15 letih obiskala ICJT.
Okrogli jubilej je seveda tudi prilika za slovesnost in za druženje. Okoli 70 udeležencev je bilo na proslavi 20-letnice delovanja ICJT, ki je bila 3. novembra 2009. Začela se je s pregledom fotografij iz zgodovine delovanja ICJT – te slike so nazorno pokazale, da praktično ni človeka v jedrski stroki v Sloveniji, ki ne bi bil v takšni ali drugačni vlogi udeležen v aktivnostih ICJT, predvsem pa so pri mnogih obudile nostalgične občutke o tem, kako smo bili nekoč mladi in kako čas hitro teče. Vodja ICJT dr. Igor Jenčič ter direktorja NEK in GEN energije, Stane Rožman in Martin Novšak, so vsak s svoje strani osvetlili vlogo in pomen ICJT danes in v preteklosti. Slovesnost sta zelo popestrila tudi glasbenika Janez Dovč in Boštjan Gombač. Na koncu pa sta direktor prof. dr. Jadran Lenarčič in vodja ICJT podelila priložnostna priznanja. Radko Istenič in Saša Bobič, ki sta na ICJT zaposlena od samega začetka, sta dobila spominski darili, dr. Andrej Stritar, direktor URSJV, pa je dobil plaketo “za požrtvovalno vodenje in širjenje dejavnosti ICJT od 1993 do 2002”. Proslava se je zaključila z druženjem v prostorih stalne razstave in z veliko torto v obliki napredne jedrske elektrarne III. generacije.
15. november 2009
Potujoča razstava “Fusion Expo” je namenjena širši javnosti. Predstavlja različne vidike fuzije, kot okoljsko sprejemljive, varne in trajnostne tehnologije. V Ljubljani bo na ogled od 10. – 20. 3. 2009.
20. februar 2010
Interna pošta
