logo
hrrps://www.ijs.si


Reaktorski center Instituta “Jožef Stefan” je 6. novembra 2012 obiskal namestnik generalnega direktorja Mednarodne agencije za atomsko energijo (DDG IAEA) dr. Alexander Bychkov. V sklopu tega dogodka je obiskal tudi ICJT.

6. november 2012

Na Reaktorskem centru v Podgorici se je kljub akciji čiščenja Slovenije in
lepemu vremenu zbralo več kot 400 radovednih obiskovalcev. Dvajset informatorjev jih je vodilo na štirih zanimivih programih.

24. marec 2012

Društvo jedrskih strokovnjakov

18. marec 2011

Stanje v reaktorjih št. 1 do 3 elektrarne Fukušima-Daiči se od včeraj ni bistveno spremenilo. Vse kaže, da je zasilno hlajenje poškodovanih sredic zadovoljivo.

Osnovo težavo predstavlja hlajenje bazenov za izrabljeno gorivo št. 3 in 4, kjer je nivo vode nizek.

Včeraj in danes so vodo s posebnimi vozili brizgali skozi podrto streho v bazen reaktorja št. 3. Količina vode, ki je končala v bazenu, je morda dovolj velika, da nameravajo postopek še ponoviti.

Najbolj nejasno je stanje bazena reaktorja št. 4. Vbrizgavanje vode v ta bazen se še ni začelo, čeprav naj bi bil nivo vode v tem bazenu nizek že približno dva dni. Poročajo o vodiku nad bazenom.

Razmeroma celovit pregled stanja v elektrarni je še vedno podan na spletni strani Japan Atomic Industrial Forum. Veliko informacij ponuja tudi televizijski kanal http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/index.html .

Novih informacij o časovnem poteku sevanja v elektrarni ni, na voljo so le občasne meritve, ki kažejo, da sevanje ostaja razmeroma visoko (nekaj mSv/h). Kljub temu je iz poročil razbrati, da se trudijo spoštovati omejitve, ki veljajo za doze v izrednih razmerah.

Meritve sevanja v različnih japonskih mesti so prikazane na neuradni spletni strani http://gebweb.net/japan-radiation-map/, ki pa črpa podatke iz uradne mreže japonskih opazovalnic http://www.bousai.ne.jp/eng/.

V elektrarno so napeljali elektriko, ki bi v naslednjih dneh lahko omogočila zagon nekaterih hladilnih sistemov. Pred tem morajo očistiti sisteme, ki jih je zalila morska voda.

17. marec 2011

Stanje v reaktorjih št. 1 do 3 elektrarne Fukušima-Daiči se od včeraj ni bistveno spremenilo. Vse kaže, da je zasilno hlajenje poškodovanih sredic zadovoljivo.

Osnovo težavo zdaj predstavlja hlajenje bazenov za izrabljeno gorivo. Fukušima-Daiči ima en skupen bazen za izrabljeno gorivo v stavbi ločeni od ostalih reaktorjev in ločene bazene v vsakem reaktorju. V bazenih posameznih elektrarn je približno ena tretjina celotne količine goriva elektrarne (vir: www.nei.org).

Količina, starost goriva in toplotna moč v posameznih bazenih niso znane. Kritična sta bazena št. 3 in 4, kjer je nivo vode nizek. Gorivo v bazenu št. 4. je poškodovano in morda le deloma poplavljeno. To poleg možnih poškodb goriva in izpustov snovi pomeni tudi izredno močno sevanje v neposredni okolici, kar zelo otežuje gibanje v bližini reaktorja, pa tudi letenje nad njim.

Razmeroma celovit pregled stanja v elektrarni je podan na spletni strani Japan Atomic Industrial Forum (http://www.jaif.or.jp/english/).

Informacije o časovne poteku hitrosti doze na ograji elektrarne so zapisane na spletni strani GRS (http://www.grs.de/informationen-zur-lage-den-japanischen-kernkraftwerken-fukushima-onagawa-und-tokai).

Po poročanju medijev (CNN) naj bi se danes na lokacijo elektrarne morda uspeli prebiti z buldožerji in vzpostavili cestno povezavo. V elektrarno so tudi pripeljali vodne topove, s katerimi bi lahko napolnili bazene za izrabljeno gorivo. Prav tako upajo, da bo danes v elektrarno napeljano električno omrežje, ki bi lahko omogočilo zagon nekaterih hladilnih sistemov.

16. marec 2011

V enoti 1 na lokaciji Fukušimi – Daiči je po zadnjih informacijah poškodovanega 70% goriva, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram ni poškodovan, reaktorska stavba pa je poškodovana.

enoti 2 je poškodovanega 33% goriva, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram je mogoče poškodovan, reaktorska stavba malo poškodovana, možna je poškodba prostora za odvečno paro iz reaktorja (suppression chamber).

enoti 3 je delno poškodovano gorivo, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram je mogoče poškodovan, reaktorska stavba je poškodovana, ravno tako je možna poškodba prostora za odvečno paro iz reaktorja (suppression chamber).

enoti 4 je mogoče poškodovano gorivo v bazenu. Že drugič je zagorelo v prostoru z bazenom za izrabljeno gorivo, verjetno na črpalki za hlajenje. Hlajenje je moteno. Enota je v remontu od 30. 11. 2010, torej je zaostala toplota že relativno majhna. Pojavil se je drugi požar, ki pa je bil pogašen v roku pol ure. Predvideno je hlajenje s črpalko, plani o hlajenju s helikopterjem so odpovedani.

enoti 5 nivo vode pada, nivo je približno 200 cm nad gorivom, v zadnjih petih urah je nivo padel za 40 cm. Za črpanje vode bo uporabljen dizel generator enote 6.

Vodstvo elektrarne razmišlja o odstranitvi nekaterih panelov s sten na reaktorskih zgradbah enot 5 in 6, da preprečijo nabiranje vodika in morebitno eksplozijo.

Največja hitrost doze je na enoti 3 (od 0,6 do 1 mSv/h) in pada od 10:54 po lokalnem času.

Ameriška uprava za jedrsko varnost (US NRC) je poslala 11 strokovnjakov na Japonsko na prošnjo japonske vlade. Tudi mednarodna agencija za jedrsko varnost (IAEA) namerava poslati manjšo skupino ljudi.

Evakuacija ljudi v 20 km krogu je zaključena, ljudem v 30 km krogu je priporočeno naj ostanejo znotraj stavb, ljudem so bile razdeljene tablete kalijevega jodida, vendar uporabe še ni predvidena.

Satelitska slika prikazuje stanje reaktorskih stavb enot 1 do 4 (od leve proti desni). Vidne so poškodbe zunanjega ovoja stavb. Stanje zadrževalnega hrama, pomembnega za jedrsko varnost ni vidno iz slike.

Fukushima

Nekaj kilometrov južneje so v manj prizadeti elektrarni Fukušima-Daini uspešno ohladili vse štiri reaktorje.

Združenje Slovenski Jedrski forum dnevno spremlja razvoj dogodkov v poškodovanih jedrskih elektrarnah na Japonskem. V Sloveniji dogodke aktivno spremljajo tudi v Društvu jedrskih strokovnjakov, kakor tudi v vseh ostalih organizacijah povezanih z jedrsko varnostjo in tehnologijo.

Vir: IAEA, ANS, World nucelar news

15. marec 2011

Po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in foruma japonske jedrske industrije (JAIF) se je položaj v japonski elektrarni Fukušima-Daiiči poslabšal.

Prišlo je do eksplozije vodika v drugem bloku, ki je delno poškodovala zadrževalni hram bloka št. 2.

Poleg tega je prišlo je do požara v bazenu za izrabljeno gorivo v reaktorju številka 4, ki med potresom ni obratoval. Prva predvidevanja kažejo, da je potres poškodoval ta bazen ali sisteme za njegovo hlajenje, zato se je tudi tam pregrelo gorivo in začel se je sproščati vodik, ki je povzročil požar.

Po zadnjih podatkih je požar pogašen.

Poročajo o zelo močnem sevanju v času požara do 400 miliSievertov na uro v neposredni okolici reaktorjev. Na ograji elektrarne pa je bilo po istih podatkih 2 uri po požaru 8 milisivertov na uro oziroma 50-krat manj, 10 ur po požaru pa 0,5 milisiverta na uro ali 800-krat manj.

Na območju elektrarne dela 50 delavcev, prebivalce v krogu do 20 km okoli elektrarne so izselili, tistim med 20 in 30 km pa svetujejo, da ostanejo v zaprtih prostorih.

Nekaj kilometrov južneje so v manj prizadeti elektrarni Fukušima-Daini uspešno ohladili vse štiri reaktorje.

14. marec 2011

Petkov potres in cunami na Japonskem predstavljata katastrofo zgodovinskih razsežnosti. Smrtne žrtve dežela vzhajajočega sonca prešteva v tisočih in le upamo in želimo lahko, da jih ne bodo šteli v deset tisočih. V ospredju medijskega poročanja iz Japonske so težave z jedrskimi reaktorji. Če pa stanje v prizadetih elektrarnah postavimo v okvir katastrofalnega uničenja, ki sta ga povzročila potres in cunami, bodo posledice nesreč v jedrskih elektrarnah predstavljale le majhen delež.

Najbolj poškodovane elektrarne so Fukušima-Daiči (trije reaktorji) in Fukušima-Daini (štirje reaktorji). O težavah poročajo tudi iz elektrarn Tokai in Onagawa. V vseh naštetih elektrarnah so vrelni reaktorji. Ob ustavitvi reaktorja se v sredici ustavi verižna reakcija, a tam zaradi razpada radioaktivnih produktov jedrske cepitve nekaj časa še vedno nastaja zaostala toplota. Osnovni namen vseh dejavnosti po ugasnitvi reaktorja je hlajenje sredice z vodo, saj se brez aktivnega hlajenja sredica lahko stali, kar pomeni večjo možnost za pobeg radioaktivnih snovi v iz sredice okolje. Zaradi uničene infrastrukture v okolici reaktorjev je hlajenje sredice zahtevna naloga, zato se delnemu taljenju sredice v nekaterih najbolj poškodovanih reaktorjih ni mogoče izogniti.

Kaj se je zgodilo?

Opisan potek dogajanja temelji na nepopolnih informacijah, ki so v tem trenutku dostopne in predstavljajo naše razumevanje dogajanja v najbolj prizadetem bloku št. 1 elektrarne Fukušima-Daiči.

  • Po potresu se je elektrarna takoj ustavila. Avtomatski sistem ustavitve je deloval.
  • Vsi zunanji viri energije so bili izgubljeni, ko je cunami uničil daljnovode okoli elektrarne.
  • Po izgubi zunanjih virov elektrike so zasilne hladilne sisteme elektrarne poganjali dizelski generatorji.
  • Dizelski generatorji so se ustavili po približno eni uri, domnevno zaradi poškodb sistemov za dovod dizelskega goriva, ki jih je povzročil cunami.
  • Naslednjih 8 ur je ob pomoči električnih akumulatorjev nekaj najbolj osnovnih hladilnih sistemov poganjala para, ki jo proizvaja ustavljen reaktor.
  • Po izpraznjenju akumulatorjev je elektrarna ostala povsem brez električne energije.
  • V urah, ki so sledile, se je preostala voda v reaktorju uparila. Zaradi visokih temperatur je prišlo do poškodb goriva in do oksidacije cirkonijevih srajčk (cevi, v katerih so tablete jedrskega goriva), pri čemer se sprošča vodik.
  • Po dostavi prenosnih dizelskih generatorjev so v reaktorsko posodo, v kateri je jedrsko gorivo, ponovno začeli črpati vodo.
  • Ob uparjanju vode v reaktorski posodi je narastel tlak v zadrževalnem hramu elektrarne.
  • Tlak v zadrževalnem hramu so znižali z nadzorovanim izpustom plinov v reaktorsko zgradbo. Med plini so nekateri radioaktivni, med njimi pa je tudi vodik, ki nastaja ob oksidaciji cirkonija. Vodik je v reaktorski zgradbi eksplodiral in jo poškodoval.
  • Po poročilih eksplozija ni poškodovala zadrževalnega hrama in reaktorske posode.
  • Hlajenje reaktorja sedaj poteka z morsko vodo.
  • Nivoji sevanja, ki jih zaznavajo v okolici elektrarn, so povišani, vendar ob kratkotrajni izpostavljenosti ne predstavljajo nevarnosti za zdravje. Zaradi sevanja ob ograji elektrarne bi v 100 urah prejeli toliko sevanja kot ga naravno prejmemo v enem letu. Z oddaljenostjo od elektrarne se nivo sevanja hitro zmanjšuje.

Podoben scenarij se verjetno odvija še v tretjem bloku elektrarne Fukušima-Daiči. Tudi tam so iz zadrževalnega hrama izpustili nekaj plinov in je zato prišlo do eksplozije vodika. Po zadnjih podatkih se lahko podobni dogodki ponovijo v drugem bloku elektrarne, saj je tudi tam pred nekaj urami odpovedal sistem zasilnega hlajenja sredice.

Stanje v nekaj deset km oddaljeni elektrarni s 4 reaktorji Fukušima-Daini (prav tako na obali) še ni popolnoma jasno, kot kaže, pa je dogajanje v tamkajšnjih reaktorjih manj resno kot v prvem in tretjem bloku Fukušima-Daiči.

Možni scenariji:

  • Tveganje ob uporabi jedrskih elektrarn in nasploh vseh industrijskih obratov obstaja. Verjetnost za takšen dogodek, kot smo mu priča na Japonskem, je izjemno majhna.
  • Elektrarna v Krškem je tlačnovodna elektrarna. Za razliko od omenjenih elektrarn na Japonskem ima med reaktorskim hladilnim sistemom in okoljem še  dodaten in od okolja ločen sistem vode, kar pomeni, da para v Krškem ni radioaktivna.
  • Jedrski elektrarni v Krškem možnost daljše odpovedi vseh zunanjih in notranjih virov resno obravnavajo. Za zmanjšanje verjetnosti takšnega dogodka je elektrarna Krško s posebnim daljnovodom priključena na termoelektrarno Brestanica, ki bi jo v primeru potreb odklopili iz elektroenergetskega sistema in njeno električno energijo usmerili le v elektrarno v Krško. Dvema dizelskima agregatoma za zagotavljanje zasilne električne energije, od katerih že eden zadošča za delovanje varnostnih sistemov, pa se bo v kratkem pridružil še eden.

Shema jedrske elektrarne z vrelnim reaktorjem General Electric

Shema jedrske elektrarne z vrelnim reaktorjem General Electric

18. marec 2011

Društvo jedrskih strokovnjakov

18. marec 2011

Stanje v reaktorjih št. 1 do 3 elektrarne Fukušima-Daiči se od včeraj ni bistveno spremenilo. Vse kaže, da je zasilno hlajenje poškodovanih sredic zadovoljivo.

Osnovo težavo predstavlja hlajenje bazenov za izrabljeno gorivo št. 3 in 4, kjer je nivo vode nizek.

Včeraj in danes so vodo s posebnimi vozili brizgali skozi podrto streho v bazen reaktorja št. 3. Količina vode, ki je končala v bazenu, je morda dovolj velika, da nameravajo postopek še ponoviti.

Najbolj nejasno je stanje bazena reaktorja št. 4. Vbrizgavanje vode v ta bazen se še ni začelo, čeprav naj bi bil nivo vode v tem bazenu nizek že približno dva dni. Poročajo o vodiku nad bazenom.

Razmeroma celovit pregled stanja v elektrarni je še vedno podan na spletni strani Japan Atomic Industrial Forum. Veliko informacij ponuja tudi televizijski kanal http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/index.html .

Novih informacij o časovnem poteku sevanja v elektrarni ni, na voljo so le občasne meritve, ki kažejo, da sevanje ostaja razmeroma visoko (nekaj mSv/h). Kljub temu je iz poročil razbrati, da se trudijo spoštovati omejitve, ki veljajo za doze v izrednih razmerah.

Meritve sevanja v različnih japonskih mesti so prikazane na neuradni spletni strani http://gebweb.net/japan-radiation-map/, ki pa črpa podatke iz uradne mreže japonskih opazovalnic http://www.bousai.ne.jp/eng/.

V elektrarno so napeljali elektriko, ki bi v naslednjih dneh lahko omogočila zagon nekaterih hladilnih sistemov. Pred tem morajo očistiti sisteme, ki jih je zalila morska voda.

17. marec 2011

Stanje v reaktorjih št. 1 do 3 elektrarne Fukušima-Daiči se od včeraj ni bistveno spremenilo. Vse kaže, da je zasilno hlajenje poškodovanih sredic zadovoljivo.

Osnovo težavo zdaj predstavlja hlajenje bazenov za izrabljeno gorivo. Fukušima-Daiči ima en skupen bazen za izrabljeno gorivo v stavbi ločeni od ostalih reaktorjev in ločene bazene v vsakem reaktorju. V bazenih posameznih elektrarn je približno ena tretjina celotne količine goriva elektrarne (vir: www.nei.org).

Količina, starost goriva in toplotna moč v posameznih bazenih niso znane. Kritična sta bazena št. 3 in 4, kjer je nivo vode nizek. Gorivo v bazenu št. 4. je poškodovano in morda le deloma poplavljeno. To poleg možnih poškodb goriva in izpustov snovi pomeni tudi izredno močno sevanje v neposredni okolici, kar zelo otežuje gibanje v bližini reaktorja, pa tudi letenje nad njim.

Razmeroma celovit pregled stanja v elektrarni je podan na spletni strani Japan Atomic Industrial Forum (http://www.jaif.or.jp/english/).

Informacije o časovne poteku hitrosti doze na ograji elektrarne so zapisane na spletni strani GRS (http://www.grs.de/informationen-zur-lage-den-japanischen-kernkraftwerken-fukushima-onagawa-und-tokai).

Po poročanju medijev (CNN) naj bi se danes na lokacijo elektrarne morda uspeli prebiti z buldožerji in vzpostavili cestno povezavo. V elektrarno so tudi pripeljali vodne topove, s katerimi bi lahko napolnili bazene za izrabljeno gorivo. Prav tako upajo, da bo danes v elektrarno napeljano električno omrežje, ki bi lahko omogočilo zagon nekaterih hladilnih sistemov.

16. marec 2011

V enoti 1 na lokaciji Fukušimi – Daiči je po zadnjih informacijah poškodovanega 70% goriva, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram ni poškodovan, reaktorska stavba pa je poškodovana.

enoti 2 je poškodovanega 33% goriva, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram je mogoče poškodovan, reaktorska stavba malo poškodovana, možna je poškodba prostora za odvečno paro iz reaktorja (suppression chamber).

enoti 3 je delno poškodovano gorivo, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram je mogoče poškodovan, reaktorska stavba je poškodovana, ravno tako je možna poškodba prostora za odvečno paro iz reaktorja (suppression chamber).

enoti 4 je mogoče poškodovano gorivo v bazenu. Že drugič je zagorelo v prostoru z bazenom za izrabljeno gorivo, verjetno na črpalki za hlajenje. Hlajenje je moteno. Enota je v remontu od 30. 11. 2010, torej je zaostala toplota že relativno majhna. Pojavil se je drugi požar, ki pa je bil pogašen v roku pol ure. Predvideno je hlajenje s črpalko, plani o hlajenju s helikopterjem so odpovedani.

enoti 5 nivo vode pada, nivo je približno 200 cm nad gorivom, v zadnjih petih urah je nivo padel za 40 cm. Za črpanje vode bo uporabljen dizel generator enote 6.

Vodstvo elektrarne razmišlja o odstranitvi nekaterih panelov s sten na reaktorskih zgradbah enot 5 in 6, da preprečijo nabiranje vodika in morebitno eksplozijo.

Največja hitrost doze je na enoti 3 (od 0,6 do 1 mSv/h) in pada od 10:54 po lokalnem času.

Ameriška uprava za jedrsko varnost (US NRC) je poslala 11 strokovnjakov na Japonsko na prošnjo japonske vlade. Tudi mednarodna agencija za jedrsko varnost (IAEA) namerava poslati manjšo skupino ljudi.

Evakuacija ljudi v 20 km krogu je zaključena, ljudem v 30 km krogu je priporočeno naj ostanejo znotraj stavb, ljudem so bile razdeljene tablete kalijevega jodida, vendar uporabe še ni predvidena.

Satelitska slika prikazuje stanje reaktorskih stavb enot 1 do 4 (od leve proti desni). Vidne so poškodbe zunanjega ovoja stavb. Stanje zadrževalnega hrama, pomembnega za jedrsko varnost ni vidno iz slike.

Fukushima

Nekaj kilometrov južneje so v manj prizadeti elektrarni Fukušima-Daini uspešno ohladili vse štiri reaktorje.

Združenje Slovenski Jedrski forum dnevno spremlja razvoj dogodkov v poškodovanih jedrskih elektrarnah na Japonskem. V Sloveniji dogodke aktivno spremljajo tudi v Društvu jedrskih strokovnjakov, kakor tudi v vseh ostalih organizacijah povezanih z jedrsko varnostjo in tehnologijo.

Vir: IAEA, ANS, World nucelar news

15. marec 2011

Po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in foruma japonske jedrske industrije (JAIF) se je položaj v japonski elektrarni Fukušima-Daiiči poslabšal.

Prišlo je do eksplozije vodika v drugem bloku, ki je delno poškodovala zadrževalni hram bloka št. 2.

Poleg tega je prišlo je do požara v bazenu za izrabljeno gorivo v reaktorju številka 4, ki med potresom ni obratoval. Prva predvidevanja kažejo, da je potres poškodoval ta bazen ali sisteme za njegovo hlajenje, zato se je tudi tam pregrelo gorivo in začel se je sproščati vodik, ki je povzročil požar.

Po zadnjih podatkih je požar pogašen.

Poročajo o zelo močnem sevanju v času požara do 400 miliSievertov na uro v neposredni okolici reaktorjev. Na ograji elektrarne pa je bilo po istih podatkih 2 uri po požaru 8 milisivertov na uro oziroma 50-krat manj, 10 ur po požaru pa 0,5 milisiverta na uro ali 800-krat manj.

Na območju elektrarne dela 50 delavcev, prebivalce v krogu do 20 km okoli elektrarne so izselili, tistim med 20 in 30 km pa svetujejo, da ostanejo v zaprtih prostorih.

Nekaj kilometrov južneje so v manj prizadeti elektrarni Fukušima-Daini uspešno ohladili vse štiri reaktorje.

14. marec 2011

Petkov potres in cunami na Japonskem predstavljata katastrofo zgodovinskih razsežnosti. Smrtne žrtve dežela vzhajajočega sonca prešteva v tisočih in le upamo in želimo lahko, da jih ne bodo šteli v deset tisočih. V ospredju medijskega poročanja iz Japonske so težave z jedrskimi reaktorji. Če pa stanje v prizadetih elektrarnah postavimo v okvir katastrofalnega uničenja, ki sta ga povzročila potres in cunami, bodo posledice nesreč v jedrskih elektrarnah predstavljale le majhen delež.

Najbolj poškodovane elektrarne so Fukušima-Daiči (trije reaktorji) in Fukušima-Daini (štirje reaktorji). O težavah poročajo tudi iz elektrarn Tokai in Onagawa. V vseh naštetih elektrarnah so vrelni reaktorji. Ob ustavitvi reaktorja se v sredici ustavi verižna reakcija, a tam zaradi razpada radioaktivnih produktov jedrske cepitve nekaj časa še vedno nastaja zaostala toplota. Osnovni namen vseh dejavnosti po ugasnitvi reaktorja je hlajenje sredice z vodo, saj se brez aktivnega hlajenja sredica lahko stali, kar pomeni večjo možnost za pobeg radioaktivnih snovi v iz sredice okolje. Zaradi uničene infrastrukture v okolici reaktorjev je hlajenje sredice zahtevna naloga, zato se delnemu taljenju sredice v nekaterih najbolj poškodovanih reaktorjih ni mogoče izogniti.

Kaj se je zgodilo?

Opisan potek dogajanja temelji na nepopolnih informacijah, ki so v tem trenutku dostopne in predstavljajo naše razumevanje dogajanja v najbolj prizadetem bloku št. 1 elektrarne Fukušima-Daiči.

  • Po potresu se je elektrarna takoj ustavila. Avtomatski sistem ustavitve je deloval.
  • Vsi zunanji viri energije so bili izgubljeni, ko je cunami uničil daljnovode okoli elektrarne.
  • Po izgubi zunanjih virov elektrike so zasilne hladilne sisteme elektrarne poganjali dizelski generatorji.
  • Dizelski generatorji so se ustavili po približno eni uri, domnevno zaradi poškodb sistemov za dovod dizelskega goriva, ki jih je povzročil cunami.
  • Naslednjih 8 ur je ob pomoči električnih akumulatorjev nekaj najbolj osnovnih hladilnih sistemov poganjala para, ki jo proizvaja ustavljen reaktor.
  • Po izpraznjenju akumulatorjev je elektrarna ostala povsem brez električne energije.
  • V urah, ki so sledile, se je preostala voda v reaktorju uparila. Zaradi visokih temperatur je prišlo do poškodb goriva in do oksidacije cirkonijevih srajčk (cevi, v katerih so tablete jedrskega goriva), pri čemer se sprošča vodik.
  • Po dostavi prenosnih dizelskih generatorjev so v reaktorsko posodo, v kateri je jedrsko gorivo, ponovno začeli črpati vodo.
  • Ob uparjanju vode v reaktorski posodi je narastel tlak v zadrževalnem hramu elektrarne.
  • Tlak v zadrževalnem hramu so znižali z nadzorovanim izpustom plinov v reaktorsko zgradbo. Med plini so nekateri radioaktivni, med njimi pa je tudi vodik, ki nastaja ob oksidaciji cirkonija. Vodik je v reaktorski zgradbi eksplodiral in jo poškodoval.
  • Po poročilih eksplozija ni poškodovala zadrževalnega hrama in reaktorske posode.
  • Hlajenje reaktorja sedaj poteka z morsko vodo.
  • Nivoji sevanja, ki jih zaznavajo v okolici elektrarn, so povišani, vendar ob kratkotrajni izpostavljenosti ne predstavljajo nevarnosti za zdravje. Zaradi sevanja ob ograji elektrarne bi v 100 urah prejeli toliko sevanja kot ga naravno prejmemo v enem letu. Z oddaljenostjo od elektrarne se nivo sevanja hitro zmanjšuje.

Podoben scenarij se verjetno odvija še v tretjem bloku elektrarne Fukušima-Daiči. Tudi tam so iz zadrževalnega hrama izpustili nekaj plinov in je zato prišlo do eksplozije vodika. Po zadnjih podatkih se lahko podobni dogodki ponovijo v drugem bloku elektrarne, saj je tudi tam pred nekaj urami odpovedal sistem zasilnega hlajenja sredice.

Stanje v nekaj deset km oddaljeni elektrarni s 4 reaktorji Fukušima-Daini (prav tako na obali) še ni popolnoma jasno, kot kaže, pa je dogajanje v tamkajšnjih reaktorjih manj resno kot v prvem in tretjem bloku Fukušima-Daiči.

Možni scenariji:

  • Tveganje ob uporabi jedrskih elektrarn in nasploh vseh industrijskih obratov obstaja. Verjetnost za takšen dogodek, kot smo mu priča na Japonskem, je izjemno majhna.
  • Elektrarna v Krškem je tlačnovodna elektrarna. Za razliko od omenjenih elektrarn na Japonskem ima med reaktorskim hladilnim sistemom in okoljem še  dodaten in od okolja ločen sistem vode, kar pomeni, da para v Krškem ni radioaktivna.
  • Jedrski elektrarni v Krškem možnost daljše odpovedi vseh zunanjih in notranjih virov resno obravnavajo. Za zmanjšanje verjetnosti takšnega dogodka je elektrarna Krško s posebnim daljnovodom priključena na termoelektrarno Brestanica, ki bi jo v primeru potreb odklopili iz elektroenergetskega sistema in njeno električno energijo usmerili le v elektrarno v Krško. Dvema dizelskima agregatoma za zagotavljanje zasilne električne energije, od katerih že eden zadošča za delovanje varnostnih sistemov, pa se bo v kratkem pridružil še eden.

Shema jedrske elektrarne z vrelnim reaktorjem General Electric

Shema jedrske elektrarne z vrelnim reaktorjem General Electric

14. marec 2011

Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije organizira že dvajseto mednarodno konferenco “Nuclear Energy for New Europe 2011”, ki bo od 12. do 15. septembra potekala v Bovcu.

Več na uradni spletni strani.

download pdfzgibanka
Call for Papers NENE2011 (625 KB)

1. oktober 2010

Na osnovi uspešnega dvoletnega vodenja je Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča podaljšal pogodbo za vodenje evropskega projekta potujoče razstave Fusion Expo.

1. avgust 2010

Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča (ICJT) je novembra 2009 obeležil dvajsetletnico svojega obstoja in delovanja. Ko se oziramo na prehojeno pot, je prav, da se spomnimo, kako se je vse skupaj začelo. Institut "Jožef Stefan" ima namreč že dolgo tradicijo usposabljanj s področja jedrskih tehnologij.

Najprej so bili uvedeni tečaji varstva pred sevanji, po odločitvi za gradnjo jedrske elektrarne pa se je institut intenzivno vključil v ta projekt. Prve tečaje za vodilne kadre Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je organiziral v letih 1971 in 1972, pozneje pa še več tečajev za operaterje in tehnični kader. V tem času so bili napisani tudi prvi domači učbeniki za osnovne tečaje.

Ob nesreči na otoku Treh milj leta 1979 se je pokazalo, kako zelo je za jedrsko varnost pomembno osebje s poglobljenim znanjem in razumevanjem fizikalnih osnov. To spoznanje je botrovalo leta 1981 podpisanemu medrepubliškemu dogovoru o gradnji izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo v Ljubljani (in klinike za nuklearno medicino in varstvo pred sevanji v Zagrebu). Seveda pa je bilo potrebno še kar precej aktivnosti in prepričevanja, da se je ta načelni dogovor začel tudi udejanjati. Pri tem je bil vsekakor najbolj dejaven tedanji vodja Odseka za reaktorsko fiziko dr. Mitja Najžer. Njegova vztrajnost in trma sta odločilno prispevala k podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo in delovanje izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo v Podgorici leta 1986. Pogodbeni strani sta bili Elektrogospodarstvo Slovenije in institut. Gradnja stavbe, ki jo je pretežno financiralo elektrogospodarstvo, se je začela jeseni 1987 in se konec naslednjega leta končala. Prvi tečaj v novih prostorih se je začel januarja 1989, tekom tega leta so prostore opremili z manjkajočo opremo in 5. oktobra 1989 je Svet instituta formalno ustanovil Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča kot samostojno enoto IJS. Prvi vodja je bil dr. Mitja Najžer, center pa so poimenovali po dr. Milanu Čopiču, nekdanjemu načelniku Reaktorskega oddelka IJS in prvem direktorju Republiške uprave za jedrsko varnost, ki je umrl tistega leta.

V začetku devetdesetih let je ICJT predvsem usposabljal bodoče operaterje Nuklearne elektrarne Krško. Vzporedno je skrbel za izvedbo tečajev v okviru tehnične pomoči Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Pomembna pridobitev je bil šolski simulator osnovnih zakonitosti, ki ga je nabavila NEK leta 1997 in deluje v prostorih ICJT.

Spomladi 1991 so v do tedaj neuporabljenih kletnih prostorih ICJT postavili razstavo z naslovom “Elektrika iz jedrske energije”. Kot zanimivost lahko navedem, da je to razstavo, ki je kasneje odločilno prispevala k večji javni sprejemljivosti jedrske energije, uradno odprl tedanji republiški minister za energetiko dr. Miha Tomšič, ki takrat ni bil ravno zagovornik jedrske energije. Omenjena razstava je bila temelj Informacijskega centra jedrskih tehnologij, ki od leta 1993 naprej organizirano sprejema obiskovalce, zlasti šolsko mladino. Leta 1998 je kot partner k informacijskim dejavnostim pristopila Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in ICJT je postal njihov uradni Infocenter. Razstava se je vsa leta širila in obnavljala, izdali smo tudi vrsto poljudnih publikacij, bodisi samostojno, bodisi v sodelovanju z Društvom jedrskih strokovnjakov. Leta 2005 smo razstavo razširili tudi z oddelkom, ki prikazuje fiziko in tehnologijo fuzije, leto kasneje pa s prikazom 40-letne zgodovine delovanja reaktorja TRIGA.

Konec devetdesetih let se je ICJT močno uveljavil kot organizator mednarodnih seminarjev in delavnic. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) ga je leta 2000 proglasila zaRegional Resource Centre. V prvem desetletju enaindvajsetega stoletja se je mednarodna dejavnost razširila tudi na delavnice v okviru Evropske zveze ter na organizacijo znanstvenih konferenc, zlasti v sodelovanju z raziskovalnimi odseki IJS. Najnovejša mednarodna aktivnost pa je organizacija potujoče razstave Fusion Expo.

Institut “Jožef Stefan” je s strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) uradno pooblaščen za sevalno in jedrsko varnost. Za ICJT kot del IJS so zlasti pomembne naslednje dejavnosti iz tega pooblastila:

  • Izobraževanje in usposabljanje
  • Družbena sprejemljivost
  • Izobraževanje oseb, ki izvajajo fizično varovanje pri prevozu jedrskih snovi in jedrskega goriva

Uprava za varstvo pred sevanji (URSVS) pa je IJS oziroma ICJT pooblastila za izvajanje usposabljanja iz varstva pred sevanji. V okviru teh uradnih pooblastil je zelo pomemben tudi certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga je ICJT kot prva organizacijska enota na IJS pridobil leta 2006.

Zgodovinski pregled naj zaključim še s pomembnejšimi statističnimi podatki. V minulih 20 letih je ICJT izvedel:

  • 10 tečajev Tehnologija jedrskih elektrarn (TJE)
  • 29 tečajev Osnove tehnologije jedrskih elektrarn (OTJE)
  • 211 tečajev varstva pred sevanji
  • 79 drugih domačih tečajev
  • 101 mednarodni tečaj
  • 5 organizacij mednarodnih znanstvenih konferenc
  • 6 strokovnih mnenj in študij
  • 40 publikacij za splošno javnost

Na ICJT se je zvrstilo:

  • 157 tečajnikov TJE (bodočih operaterjev NEK)
  • 437 tečajnikov OTJE
  • 2718 tečajnikov na tečajih varstva pred sevanji
  • 920 tečajnikov na drugih domačih tečajih
  • 2358 tujcev iz 99 držav
  • 119.000 obiskovalcev Infocentra

Danes je ICJT eden od stebrov jedrske stroke v Sloveniji. Naša vizija je, biti in ostati cenjen kot kakovosten in zanesljiv vir znanja o jedrskih tehnologijah. Na področju usposabljanja strokovnih kadrov se to kaže v sistematičnem pokrivanju širokega spektra področij z rednimi predavanji, vzdrževanju in rednem posodabljanju učnih materialov v slovenščini, ter praktičnih vajah na raziskovalnem reaktorju in na simulatorju. Pri tem je pomembno, da ICJT deluje v okviru neodvisne akademske ustanove kot je IJS, saj to bistveno prispeva k strokovnosti ter k varnostni kulturi, ki je v jedrski stroki še posebej izpostavljena.

Po dobrih 15 letih delovanja Infocentra ICJT se kažejo nedvoumni pozitivni učinki naše informativne dejavnosti: neodvisne ankete javnega mnenja kažejo veliko stopnjo zaupanja v IJS (pri vprašanjih jedrske stroke), v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma dobro poznavanje dejstev o jedrski energiji, predvsem pa je to poznavanje – pa tudi sprejemljivost jedrske energije – najvišje pri najmlajši skupini (odraslega) prebivalstva – to pa so ravno tisti, katerih skoraj polovica je v preteklih 15 letih obiskala ICJT.

Okrogli jubilej je seveda tudi prilika za slovesnost in za druženje. Okoli 70 udeležencev je bilo na proslavi 20-letnice delovanja ICJT, ki je bila 3. novembra 2009. Začela se je s pregledom fotografij iz zgodovine delovanja ICJT – te slike so nazorno pokazale, da praktično ni človeka v jedrski stroki v Sloveniji, ki ne bi bil v takšni ali drugačni vlogi udeležen v aktivnostih ICJT, predvsem pa so pri mnogih obudile nostalgične občutke o tem, kako smo bili nekoč mladi in kako čas hitro teče. Vodja ICJT dr. Igor Jenčič ter direktorja NEK in GEN energije, Stane Rožman in Martin Novšak, so vsak s svoje strani osvetlili vlogo in pomen ICJT danes in v preteklosti. Slovesnost sta zelo popestrila tudi glasbenika Janez Dovč in Boštjan Gombač. Na koncu pa sta direktor prof. dr. Jadran Lenarčič in vodja ICJT podelila priložnostna priznanja. Radko Istenič in Saša Bobič, ki sta na ICJT zaposlena od samega začetka, sta dobila spominski darili, dr. Andrej Stritar, direktor URSJV, pa je dobil plaketo “za požrtvovalno vodenje in širjenje dejavnosti ICJT od 1993 do 2002”. Proslava se je zaključila z druženjem v prostorih stalne razstave in z veliko torto v obliki napredne jedrske elektrarne III. generacije.

Poglej film:

Poglej galerijo slik:

15. november 2009

Potujoča razstava “Fusion Expo” je namenjena širši javnosti. Predstavlja  različne vidike  fuzije,  kot okoljsko sprejemljive, varne in trajnostne tehnologije. V Ljubljani bo na ogled od 10. – 20. 3. 2009.

Preberite več o dogodku.

20. februar 2010

Od prvih začetkov delovanja Informacijskega centra ICJT leta 1993 nas je obiskalo precejšnje število obiskovalcev. Število obiskovalcev je iz leta v leto naraščalo in tako smo 15. maja 2007 obeležili jubilejnega 100.000-ega obiskovalca Informacijskega centra ICJT.

15. maj 2007

V Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo smo v decembru 2006 pridobili certifikat vodenja kakovosti ISO 9001:2000.

6. februar 2007