Fukušima po desetih letih – največji izziv je odstranjevanje ostankov goriva. Za uspešnost naloge je potrebno mnogo boljše poznavanje podrobnosti znotraj reaktorskih sredic. Zaradi izredno močnega sevanja v ostankih sredic bo potrebno v velikem merilu razviti metode in opremo, kot je še ni bilo. V treh uničenih reaktorjih ostaja približno 900 ton ostankov staljenega goriva (“corija”). Vlada in TEPCO (Tokyo Electric Power Company) ocenjujeta, da bo za sanacijo potrebno 30 – 40 let.
Nemška vlada je s štirimi energetskimi družbami sklenila sporazum o kompenzaciji (2,8 milijard EUR) za prisilno ustavitev jedrskih elektrarn po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi leta 2011. Po izjavi vlade bodo zadnjo jedrsko elektrarno ustavili najkasneje konec leta 2022. V Nemčiji obratuje še 6 jedrskih elektrarn, ki so leta 2020 poslale v omrežje 11,3% vse električne energije.
Nemška vlada je s štirimi energetskimi družbami sklenila sporazum o kompenzaciji (2,8 milijard EUR) za prisilno ustavitev jedrskih elektrarn po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi leta 2011. Po izjavi vlade bodo zadnjo jedrsko elektrarno ustavili najkasneje konec leta 2022. V Nemčiji obratuje še 6 jedrskih elektrarn, ki so leta 2020 poslale v omrežje 11,3% vse električne energije. Več na povezavi.
Upravni organ je izdal obratovalno dovoljenje za jedrsko elektrarno Barakah 2. Nawah Energy Company, ki upravlja in vzdržuje elektrarno, je izjavila, da je upravni organ izdal dovoljenje po strogem in neodvisnem preverjanju vključno s predzagonskim pregledom organizacije WANO (World Association of Nuclear Operators). Več na povezavi.
Upravni organ Republike Češke je podelil lokacijsko dovoljenje za največ dva reaktorja na lokaciji Dukovany. Državno elektrogospodarsko podjetje ČEZ namerava zgraditi en reaktor III+ generacije z močjo 1200 MW, vendar so zaprosili za dovoljenje za dve enoti.
Fukušima po desetih letih – zaradi odpovedi institucij je bilo izgubljeno zaupanje javnosti. Osnovni vzrok nesreče v JE Fukušima na Japonskem pred 10 leti so bile napake v strukturi jedrske administracije. Rezultat tega je bilo po poročilu NEA (Nuclear Energy Agency – Agencija za jedrsko energijo pri OECD) izgubljeno zaupanje javnosti in zaskrbljenost nad jedrsko industrijo tudi drugod na svetu.
106 reaktorjev v 13 državah EU je v letu 2019 po podatkih Eurostata proizvedlo 765 337 GWh električne energije oz. 26% celotne proizvodnje elektrike. Podatki, v katerih nista vključeni Združeno kraljestvo in Švica, kažejo, da je jedrska energija največji vir neogljične elektrike v EU.
Poročilo Nacionalne akademije znanosti, inženirstva in medicine v ZDA poziva Ministrstvo za energijo in privatno industrijo, da začne takoj z investicijami, da bi imeli do leta 2035-2040 obratujočo pilotsko fuzijsko elektrarno. Glede na poročilo ima fuzijska energetika možnost, da prispeva k prispeva k prehodu na nizkoogljično elektroenergetsko infrastrukturo.
ITER – Evropski svet je za projekt odobril 5.61 milijarde EUR novega financiranja do leta 2027. Svet je izjavil, naj bi po ocenah Evropske komisije prvo plazmo vžgali decembra 2025. Polno obratovanje je predvideno za leto 2035.
Svet je tudi izjavil : « Fuzije kot komercialni vir energije za proizvodnjo elektrike ni pričakovati pred pred letom 2050. »
Upravni organ Francije ASN je odobril podaljšanje obratovalne dobe najstarejših jedrskih elektrarn v državi za desetletje – na 50 let od prvotnih 40. ASN je potrdil, da bo 32 JE z močjo 900 MW, ki so bile zgrajene večinoma v osemdesetih letih, lahko obratovalo še dodatnih10 let.
Švedsko skupno podjetje, ki ga sestavljajo hidroelektrarniško podjetje Uniper, jedrsko tehnološko podjetje LeadCold in švedski Kraljevski institut za tehnologijo KTH nameravajo v bližini Oskarshamna razviti in zgraditi prototip malega, s svincem hlajenega modularnega reaktorja, že do leta 2024.
Avstralska nacionalna stranka želi financiranje jedrske energije. Pripravila je osnutek zakonodaje, ki bi bi državni korporaciji za čisto energijo (Clean Energy Finance Corporation – CEFC) omogočala investicijo milijarde avstralskih dolarjev v jedrsko energijo, kar je potrebno za razvoj novih energetskih projektov in zagotavljanje zanesljivosti električnega omrežja.
Finsko elektrogospodarsko podjetje TVO je na projektu jedrske elektrarne Olkiluoto-3 EPR izvedno več ukrepov za upravljanje tveganja, da bi tako izboljšalo pripravljenost na začetek obratovanja poleg JE Olkiluoto-1 in JE Olkiluoto-2.
Gradnja 1,600-MW JE III generacije, ki se je začela avgusta 2005, zamuja rok dokončanja za približno 10 let.
Jedrska energija bi v Združenem kraljestvu do leta 2050 lahko proizvajala tretjino potrebnega vodika iz čistih virov. Svet jedrske industrije (Nuclear Industry Council – NIC), ki je skupni forum med industrijo in vlado, določa prednostne naloge za promocijo jedrske energije. Združeno kraljestvo je več kot 75% odvisno od fosilnih virov. Nujen prehod na neto ničelne izpuste je “velikanski izziv”.
Evropski poslanci pozivajo k “jedrski renesansi” za podporo “energijskemu prehodu”. Koalicija sredinskih in konzervativnih poslancev pravi, da je jedrska energija cenejša od vetrne in sončne energije v praktično vseh realističnih scenarijih in ima bistvene prednosti pred obnovljivimi viri energije. Evropski poslanci trdijo, da potrebuje EU jedrsko renesanso, če hoče doseči neto ničelne izpuste do leta 2050 in da obnovljivi viri sami ne bodo mogli zadovoljiti povpraševanja.
Število smrti zaradi uporabe fosilnih goriv je mnogo večje od prejšnjih ocen. Eno od petih smrti (18 do 21,5%) je mogoče pripisati dihanju zraka, ki vsebuje delce – produkte zgorevanja premoga, bencina in dizelskega goriva, kar povzroča dihalne težave kot npr. astmo in raka na pljučih, koronarne bolezni, kapi in zgodnjo smrt. Največ posledic je v državah z največjo porabo fosilnih goriv (študija kaže več kot eno na deset smrti v ZDA in ZDA, skoraj tretjino v vzhodni Aziji in Kitajski).
Poljska vlada je odobrila energetsko strategijo 2040, ki vključuje ambiciozne jedrske načrte. Za gradnjo prvih jedrskih elektrarn v državi s predvideno skupno močjo 6000 do 9000 MW je namenjenih 34 milijard evrov. Prva enota naj bi začela komercialno obratovati do l. 2033.
Za Japonsko je jedrska energija bistvena, če hoče doseči neto ničelne emisije CO2 do leta 2050. Premik v javnem mnenju so po mnenju ministra za energijo povzročili zimski primanjkljaji električne energije. Močno sneženje je pripeljalo Japonsko na rob omejevanja dobave elektrike.
V jedrski elektrarni Vogtle-4 (AP1000, Georgia, ZDA) se je začelo celovito preplakovanje reaktorskih sistemov z demineralizirano vodo pred njihovim testiranjem v prihodnjih nekaj mesecih. Vogtle-4 in dvojček Vogtle-3 sta jedrski elektrarni III+ generacije, ki imata 1117-MW reaktor tipa AP1000 Westinghouse. To sta edini jedrski elektrarni v gradnji v ZDA po dolgem času. Več na povezavi.
Foratom (Združenje evropske jedrske industrije, Bruselj) in Canadian Nuclear Association sta podpisala memorandum o sodelovanju na področju jedrske energije in promociji čistih, inovativnih in modernih jedrskih tehnologij.
Stroški gradnje jedrske elektrarne Hinkley Point C utegnejo narasti za 500 milijonov funtov zaradi corona pandemije. Gradnja prve enote zamuja za 6 mesecev. Čeprav so število delavcev na lokaciji povečali z 2000 na 5000, pa ukrepi fizičnega distanciranja zelo omejujejo število delavcev, ki lahko delajo istočasno.
V zadnjih petih letih so stroški gradnje narasli za 5 milijard funtov.
Češki tender (6 milijard EUR) za izbiro ponudnika nove enote jedrske elektrarne Dukovany se bo verjetno nadaljeval brez kitajskega ponudnika. O tem so se 27. januarja strinjali vlada in vodje opozicijskih strank. Stranke pa še niso poenotene glede predloga nekaterih politikov o izključitvi Rusije iz tenderja. Razlog so varnostni pomisleki NATO in EU članic.
Šest družb je izrazilo interes za sodelovanje na razpisu: ameriška Westinghouse, ruska Rosatom, kitajska CGN, francoska EDF, južnokorejska KHNP in francosko-japonska družba Mitsubishi Atmea.
Generalni sekretar OZN António Guterres je pozdravil korake za vrnitev ZDA v Pariški sporazum o klimatskih spremembah. Podpis izvršnega naloga za vrnitev je bil eden prvih ukrepov predsednika ZDA Bidena. ZDA so bile med 194 državami, ki so decembra 2015 pod takratnim predsednikom Obamo pristopile k sporazumu, izstopile pa 3 leta kasneje pod predsednikom Trumpom. Za ZDA bo Pariški sporazum spet stopil v veljavo 19. februarja 2021.
Proizvodnja vodika v jedrskih elektrarnah je po mnenju Mohameda al-Hamadija, izvršnega direktorja ENEC (Emirates Nuclear Energy Corporation) možna v bližnji bodočnosti. ENEC ima v lasti jedrsko elektrarno Barakah s štirimi enotami po 1400 MW, od katerih je ena lani decembra že dosegla 100% moč. Vodik je posebno pomemben za transport, ki svetovno v povprečju zahteva 25% energije
Zveza nevladnih organizacij weCARE s sedežem v Bruslju je pisala Evropski komisiji, Parlamentu in Svetu ter jih pozvala k ugodnejšemu vrednotenju jedrske energije kot del načrtov da bi do leta 2050 dosegli neto ničelne izpuste toplogrednih plinov (net zero). Zveza weCARE je globoko zaskrbljena, ker v nedavnih EU dokumentih ni videti nobenih jasnih, pozitivnih opredelitev do vloge jedrske energije pri v načrtih za boj proti klimatskih spremembam.
Ministrstvo za podnebje je sporočilo, da je raziskava javnega mnenja pokazala podporo 62,5% poljskega prebivalstva gradnji jedrske elektrarne, 71,5% pa meni, da je to zelo pomembna tema. Septembra 2020 je Poljska potrdila načrt, da namerava porabiti 40 milijard EUR za gradnjo od 6000 do 9000 MW jedrskih zmogljivosti.
Projedrski Nuclear Watch Institute je v svojem poročilu objavil, da bi proizvodnja vodika s pomočjo jedrske energije znatno prispevala k razvoju vodikove ekonomije v Združenem kraljestvu in EU. Napredek bo odvisen od politike, ki ne bo diskriminatorna do jedrske energije.
Interna pošta
