Černobilsko elektrarno so sestavljale štiri enote z reaktorji tipa RBMK (angleška kratica za tak tip reaktorja je LWGR). V tem reaktorju (glej spodnjo shemo) gorivne elemente hladi voda, moderator (snov, ki omogoča verižno reakcijo) pa je grafit. Voda vre v reaktorju, para se loči od kapljevine v posebni posodi in nato poganja parno turbino.
Reaktorje tipa RBMK so gradili izključno v bivši Sovjetski zvezi. Njihova pomanjkljivost je bila možnost, da se je v nekaterih obratovalnih stanjih lahko moč reaktorja nenadzorovano zelo povečala. Reaktorji RBMK tudi nimajo zadrževalnega hrama – posebne tesne zgradbe, ki bi v primeru nesreče preprečila sproščanje radioaktivnih snovi v okolje.
Glavna vzroka nesreče sta bila zasnova reaktorja in neodgovorno ravnanje operaterjev. Do nesreče je privedlo testiranje turbo-generatorja, ko so operaterji zavestno kršili predpisane obratovalne postopke in izklopili varovalni sistem, ki bi sicer samodejno ugasnil reaktor. 26. aprila ob 1h 23min zjutraj so pripeljali reaktor v prepovedano nestabilno območje (glej graf na desni in poglavje v Mali enciklpediji: Černobil (pdf, 235 KB). Moč reaktorja se je v nekaj sekundah stokrat povečala, silovita parna eksplozija je razgnala gorivo in odnesla zaščitni pokrov reaktorja. Sledila je še parna eksplozija preostale vode, ki je vrgla v zrak ostanke goriva. Zaradi prisotnosti zraka se je vnel grafit. Požar, ki je trajal še 9 dni, je najbolj prispeval k širjenju radioaktivnih snovi.
V sedmih mesecih po nesreči je bila preko ponesrečenega reaktorja zgrajena betonska zaščitna zgradba, poimenovana sarkofag (glej fotografijo na desni). Zgradba ni trajna in je že v slabem stanju. Predvidena je nova zaščitna zgradba, ki bo predvidoma dograjena leta 2008. Zgradba bo pokrila tudi sarkofag in varovala okolje pred morebitnimi posledicami rušitev.
Družbene in gospodarske posledice so redkeje omenjene, so pa zelo velike, še posebej če štejemo zraven še psihološke travme ljudi.
Celotno prebivalstvo mesta Pripjat, okrog 50 000 ljudi, so evakuirali 36 ur po nesreči. Mesto je zapuščeno in se vanj prvotni prebivalci nikoli ne bodo mogli vrniti. Kasneje je bilo z nevarnih območij preseljenih še okrog 350 000 ljudi.
Kontaminiranih je bilo okrog 18 000 km2 obdelovalne zemlje; danes je zemlje, ki je ni možno obdelovati 2 640 km2.
Černobilska elektrarna je v celoti zaprta. V Rusiji sedaj obratuje še 11 takih reaktorjev. V Litvi obratuje en reaktor, ki ga bodo zaprli leta 2009 (pristopni pogoj EU).
Vsi obratujoči RBMK reaktorji imajo spremenjeno gorivo, tako da je njihova glavna pomanjkljivost odpravljena in se podobna nesreča ne more ponoviti.
Interna pošta
