logo


Društvo jedrskih strokovnjakov

18. marec 2011

Stanje v reaktorjih št. 1 do 3 elektrarne Fukušima-Daiči se od včeraj ni bistveno spremenilo. Vse kaže, da je zasilno hlajenje poškodovanih sredic zadovoljivo.

Osnovo težavo predstavlja hlajenje bazenov za izrabljeno gorivo št. 3 in 4, kjer je nivo vode nizek.

Včeraj in danes so vodo s posebnimi vozili brizgali skozi podrto streho v bazen reaktorja št. 3. Količina vode, ki je končala v bazenu, je morda dovolj velika, da nameravajo postopek še ponoviti.

Najbolj nejasno je stanje bazena reaktorja št. 4. Vbrizgavanje vode v ta bazen se še ni začelo, čeprav naj bi bil nivo vode v tem bazenu nizek že približno dva dni. Poročajo o vodiku nad bazenom.

Razmeroma celovit pregled stanja v elektrarni je še vedno podan na spletni strani Japan Atomic Industrial Forum. Veliko informacij ponuja tudi televizijski kanal http://www3.nhk.or.jp/nhkworld/index.html .

Novih informacij o časovnem poteku sevanja v elektrarni ni, na voljo so le občasne meritve, ki kažejo, da sevanje ostaja razmeroma visoko (nekaj mSv/h). Kljub temu je iz poročil razbrati, da se trudijo spoštovati omejitve, ki veljajo za doze v izrednih razmerah.

Meritve sevanja v različnih japonskih mesti so prikazane na neuradni spletni strani http://gebweb.net/japan-radiation-map/, ki pa črpa podatke iz uradne mreže japonskih opazovalnic http://www.bousai.ne.jp/eng/.

V elektrarno so napeljali elektriko, ki bi v naslednjih dneh lahko omogočila zagon nekaterih hladilnih sistemov. Pred tem morajo očistiti sisteme, ki jih je zalila morska voda.

17. marec 2011

Stanje v reaktorjih št. 1 do 3 elektrarne Fukušima-Daiči se od včeraj ni bistveno spremenilo. Vse kaže, da je zasilno hlajenje poškodovanih sredic zadovoljivo.

Osnovo težavo zdaj predstavlja hlajenje bazenov za izrabljeno gorivo. Fukušima-Daiči ima en skupen bazen za izrabljeno gorivo v stavbi ločeni od ostalih reaktorjev in ločene bazene v vsakem reaktorju. V bazenih posameznih elektrarn je približno ena tretjina celotne količine goriva elektrarne (vir: www.nei.org).

Količina, starost goriva in toplotna moč v posameznih bazenih niso znane. Kritična sta bazena št. 3 in 4, kjer je nivo vode nizek. Gorivo v bazenu št. 4. je poškodovano in morda le deloma poplavljeno. To poleg možnih poškodb goriva in izpustov snovi pomeni tudi izredno močno sevanje v neposredni okolici, kar zelo otežuje gibanje v bližini reaktorja, pa tudi letenje nad njim.

Razmeroma celovit pregled stanja v elektrarni je podan na spletni strani Japan Atomic Industrial Forum (http://www.jaif.or.jp/english/).

Informacije o časovne poteku hitrosti doze na ograji elektrarne so zapisane na spletni strani GRS (http://www.grs.de/informationen-zur-lage-den-japanischen-kernkraftwerken-fukushima-onagawa-und-tokai).

Po poročanju medijev (CNN) naj bi se danes na lokacijo elektrarne morda uspeli prebiti z buldožerji in vzpostavili cestno povezavo. V elektrarno so tudi pripeljali vodne topove, s katerimi bi lahko napolnili bazene za izrabljeno gorivo. Prav tako upajo, da bo danes v elektrarno napeljano električno omrežje, ki bi lahko omogočilo zagon nekaterih hladilnih sistemov.

16. marec 2011

V enoti 1 na lokaciji Fukušimi – Daiči je po zadnjih informacijah poškodovanega 70% goriva, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram ni poškodovan, reaktorska stavba pa je poškodovana.

enoti 2 je poškodovanega 33% goriva, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram je mogoče poškodovan, reaktorska stavba malo poškodovana, možna je poškodba prostora za odvečno paro iz reaktorja (suppression chamber).

enoti 3 je delno poškodovano gorivo, hlajenje poteka z morsko vodo s pomočjo gasilnih črpalk. Zadrževalni hram je mogoče poškodovan, reaktorska stavba je poškodovana, ravno tako je možna poškodba prostora za odvečno paro iz reaktorja (suppression chamber).

enoti 4 je mogoče poškodovano gorivo v bazenu. Že drugič je zagorelo v prostoru z bazenom za izrabljeno gorivo, verjetno na črpalki za hlajenje. Hlajenje je moteno. Enota je v remontu od 30. 11. 2010, torej je zaostala toplota že relativno majhna. Pojavil se je drugi požar, ki pa je bil pogašen v roku pol ure. Predvideno je hlajenje s črpalko, plani o hlajenju s helikopterjem so odpovedani.

enoti 5 nivo vode pada, nivo je približno 200 cm nad gorivom, v zadnjih petih urah je nivo padel za 40 cm. Za črpanje vode bo uporabljen dizel generator enote 6.

Vodstvo elektrarne razmišlja o odstranitvi nekaterih panelov s sten na reaktorskih zgradbah enot 5 in 6, da preprečijo nabiranje vodika in morebitno eksplozijo.

Največja hitrost doze je na enoti 3 (od 0,6 do 1 mSv/h) in pada od 10:54 po lokalnem času.

Ameriška uprava za jedrsko varnost (US NRC) je poslala 11 strokovnjakov na Japonsko na prošnjo japonske vlade. Tudi mednarodna agencija za jedrsko varnost (IAEA) namerava poslati manjšo skupino ljudi.

Evakuacija ljudi v 20 km krogu je zaključena, ljudem v 30 km krogu je priporočeno naj ostanejo znotraj stavb, ljudem so bile razdeljene tablete kalijevega jodida, vendar uporabe še ni predvidena.

Satelitska slika prikazuje stanje reaktorskih stavb enot 1 do 4 (od leve proti desni). Vidne so poškodbe zunanjega ovoja stavb. Stanje zadrževalnega hrama, pomembnega za jedrsko varnost ni vidno iz slike.

Fukushima

Nekaj kilometrov južneje so v manj prizadeti elektrarni Fukušima-Daini uspešno ohladili vse štiri reaktorje.

Združenje Slovenski Jedrski forum dnevno spremlja razvoj dogodkov v poškodovanih jedrskih elektrarnah na Japonskem. V Sloveniji dogodke aktivno spremljajo tudi v Društvu jedrskih strokovnjakov, kakor tudi v vseh ostalih organizacijah povezanih z jedrsko varnostjo in tehnologijo.

Vir: IAEA, ANS, World nucelar news

15. marec 2011

Po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in foruma japonske jedrske industrije (JAIF) se je položaj v japonski elektrarni Fukušima-Daiiči poslabšal.

Prišlo je do eksplozije vodika v drugem bloku, ki je delno poškodovala zadrževalni hram bloka št. 2.

Poleg tega je prišlo je do požara v bazenu za izrabljeno gorivo v reaktorju številka 4, ki med potresom ni obratoval. Prva predvidevanja kažejo, da je potres poškodoval ta bazen ali sisteme za njegovo hlajenje, zato se je tudi tam pregrelo gorivo in začel se je sproščati vodik, ki je povzročil požar.

Po zadnjih podatkih je požar pogašen.

Poročajo o zelo močnem sevanju v času požara do 400 miliSievertov na uro v neposredni okolici reaktorjev. Na ograji elektrarne pa je bilo po istih podatkih 2 uri po požaru 8 milisivertov na uro oziroma 50-krat manj, 10 ur po požaru pa 0,5 milisiverta na uro ali 800-krat manj.

Na območju elektrarne dela 50 delavcev, prebivalce v krogu do 20 km okoli elektrarne so izselili, tistim med 20 in 30 km pa svetujejo, da ostanejo v zaprtih prostorih.

Nekaj kilometrov južneje so v manj prizadeti elektrarni Fukušima-Daini uspešno ohladili vse štiri reaktorje.

14. marec 2011

Petkov potres in cunami na Japonskem predstavljata katastrofo zgodovinskih razsežnosti. Smrtne žrtve dežela vzhajajočega sonca prešteva v tisočih in le upamo in želimo lahko, da jih ne bodo šteli v deset tisočih. V ospredju medijskega poročanja iz Japonske so težave z jedrskimi reaktorji. Če pa stanje v prizadetih elektrarnah postavimo v okvir katastrofalnega uničenja, ki sta ga povzročila potres in cunami, bodo posledice nesreč v jedrskih elektrarnah predstavljale le majhen delež.

Najbolj poškodovane elektrarne so Fukušima-Daiči (trije reaktorji) in Fukušima-Daini (štirje reaktorji). O težavah poročajo tudi iz elektrarn Tokai in Onagawa. V vseh naštetih elektrarnah so vrelni reaktorji. Ob ustavitvi reaktorja se v sredici ustavi verižna reakcija, a tam zaradi razpada radioaktivnih produktov jedrske cepitve nekaj časa še vedno nastaja zaostala toplota. Osnovni namen vseh dejavnosti po ugasnitvi reaktorja je hlajenje sredice z vodo, saj se brez aktivnega hlajenja sredica lahko stali, kar pomeni večjo možnost za pobeg radioaktivnih snovi v iz sredice okolje. Zaradi uničene infrastrukture v okolici reaktorjev je hlajenje sredice zahtevna naloga, zato se delnemu taljenju sredice v nekaterih najbolj poškodovanih reaktorjih ni mogoče izogniti.

Kaj se je zgodilo?

Opisan potek dogajanja temelji na nepopolnih informacijah, ki so v tem trenutku dostopne in predstavljajo naše razumevanje dogajanja v najbolj prizadetem bloku št. 1 elektrarne Fukušima-Daiči.

  • Po potresu se je elektrarna takoj ustavila. Avtomatski sistem ustavitve je deloval.
  • Vsi zunanji viri energije so bili izgubljeni, ko je cunami uničil daljnovode okoli elektrarne.
  • Po izgubi zunanjih virov elektrike so zasilne hladilne sisteme elektrarne poganjali dizelski generatorji.
  • Dizelski generatorji so se ustavili po približno eni uri, domnevno zaradi poškodb sistemov za dovod dizelskega goriva, ki jih je povzročil cunami.
  • Naslednjih 8 ur je ob pomoči električnih akumulatorjev nekaj najbolj osnovnih hladilnih sistemov poganjala para, ki jo proizvaja ustavljen reaktor.
  • Po izpraznjenju akumulatorjev je elektrarna ostala povsem brez električne energije.
  • V urah, ki so sledile, se je preostala voda v reaktorju uparila. Zaradi visokih temperatur je prišlo do poškodb goriva in do oksidacije cirkonijevih srajčk (cevi, v katerih so tablete jedrskega goriva), pri čemer se sprošča vodik.
  • Po dostavi prenosnih dizelskih generatorjev so v reaktorsko posodo, v kateri je jedrsko gorivo, ponovno začeli črpati vodo.
  • Ob uparjanju vode v reaktorski posodi je narastel tlak v zadrževalnem hramu elektrarne.
  • Tlak v zadrževalnem hramu so znižali z nadzorovanim izpustom plinov v reaktorsko zgradbo. Med plini so nekateri radioaktivni, med njimi pa je tudi vodik, ki nastaja ob oksidaciji cirkonija. Vodik je v reaktorski zgradbi eksplodiral in jo poškodoval.
  • Po poročilih eksplozija ni poškodovala zadrževalnega hrama in reaktorske posode.
  • Hlajenje reaktorja sedaj poteka z morsko vodo.
  • Nivoji sevanja, ki jih zaznavajo v okolici elektrarn, so povišani, vendar ob kratkotrajni izpostavljenosti ne predstavljajo nevarnosti za zdravje. Zaradi sevanja ob ograji elektrarne bi v 100 urah prejeli toliko sevanja kot ga naravno prejmemo v enem letu. Z oddaljenostjo od elektrarne se nivo sevanja hitro zmanjšuje.

Podoben scenarij se verjetno odvija še v tretjem bloku elektrarne Fukušima-Daiči. Tudi tam so iz zadrževalnega hrama izpustili nekaj plinov in je zato prišlo do eksplozije vodika. Po zadnjih podatkih se lahko podobni dogodki ponovijo v drugem bloku elektrarne, saj je tudi tam pred nekaj urami odpovedal sistem zasilnega hlajenja sredice.

Stanje v nekaj deset km oddaljeni elektrarni s 4 reaktorji Fukušima-Daini (prav tako na obali) še ni popolnoma jasno, kot kaže, pa je dogajanje v tamkajšnjih reaktorjih manj resno kot v prvem in tretjem bloku Fukušima-Daiči.

Možni scenariji:

  • Tveganje ob uporabi jedrskih elektrarn in nasploh vseh industrijskih obratov obstaja. Verjetnost za takšen dogodek, kot smo mu priča na Japonskem, je izjemno majhna.
  • Elektrarna v Krškem je tlačnovodna elektrarna. Za razliko od omenjenih elektrarn na Japonskem ima med reaktorskim hladilnim sistemom in okoljem še  dodaten in od okolja ločen sistem vode, kar pomeni, da para v Krškem ni radioaktivna.
  • Jedrski elektrarni v Krškem možnost daljše odpovedi vseh zunanjih in notranjih virov resno obravnavajo. Za zmanjšanje verjetnosti takšnega dogodka je elektrarna Krško s posebnim daljnovodom priključena na termoelektrarno Brestanica, ki bi jo v primeru potreb odklopili iz elektroenergetskega sistema in njeno električno energijo usmerili le v elektrarno v Krško. Dvema dizelskima agregatoma za zagotavljanje zasilne električne energije, od katerih že eden zadošča za delovanje varnostnih sistemov, pa se bo v kratkem pridružil še eden.

Shema jedrske elektrarne z vrelnim reaktorjem General Electric

Shema jedrske elektrarne z vrelnim reaktorjem General Electric

18. marec 2011