logo
hrrps://www.ijs.si


Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča (ICJT) je decembra 2019 obeležil tridesetletnico svojega obstoja in delovanja. Ko se oziramo na prehojeno pot, je prav, da se spomnimo, kako se je vse skupaj začelo. Institut "Jožef Stefan" ima namreč že dolgo tradicijo usposabljanj s področja jedrskih tehnologij.

Trideset let je približno doba, v kateri se zamenja ena generacija. Toliko časa je tudi minilo od ustanovitve Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča (ICJT). Čas teče in spomini bledijo, zato se nam je zdelo primerno, da pomembnejše informacije in utrinki iz delovanja ICJT ostanejo zapisani. V knjižico smo vključili pričevanja o zgodovini in razvoju ICJT, prvi idejni osnutek zasnove ICJT (oziroma ICRT – Izobraževalni center za reaktorsko tehnologijo – kot so ga takrat imenovali), naslovnice nekaterih dokumentov, pomembnejše statistične podatke, vse skupaj pa dodatno popestri bogato fotografsko gradivo. Žal je kar nekaj fotografij v našem arhivu precej slabe kvalitete in jih tudi digitalizacija ni mogla izboljšati; nekatere smo vseeno vključili zaradi njihove arhivske oziroma dokumentarne vrednosti.
Tako kot na mnogih drugih področjih so tudi v jedrski energetiki dobri kadri ključnega pomena za uspešno in varno obratovanje jedrskih objektov. Za dobro usposobljene operaterje in tudi za ozaveščanje o varnostni kulturi potrebujemo kvalitetno šolanje in usposabljanje. Vzporedno z usposabljanjem strokovnih kadrov na jedrskem področju je ICJT v minulih desetletjih odigral tudi zelo pomembno vlogo na področju informiranja javnosti in povečevanju javne sprejemljivosti jedrske energije.

Zametki ICJT segajo kar nekaj let pred njegovo formalno ustanovitvijo, saj je imel Institut „Jožef Stefan“ že pred tem dolgo tradicijo usposabljanj s področja jedrskih tehnologij. Najprej so bili uvedeni tečaji varstva pred sevanji, po odločitvi za gradnjo jedrske elektrarne pa se je institut intenzivno vključil v ta projekt. Prve tečaje za vodilne kadre Nuklearne elektrarne Krško je organiziral v letih 1971 in 1972, žal pa o njih ni ohranjenega veliko pisnega oziroma slikovnega materiala. Vključili pa smo poročilo ter fotografije s prvega tečaja za bodoče operaterje, ki je potekal leta 1975. V tem času so bili napisani tudi prvi domači učbeniki za osnovne tečaje, ti. zelene knjige.

Ob nesreči na otoku Treh milj leta 1979 se je pokazalo, kako zelo je za jedrsko varnost pomembno osebje s poglobljenim znanjem in razumevanjem fizikalnih osnov. To spoznanje je botrovalo leta 1981 podpisanemu medrepubliškemu dogovoru o gradnji izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo v Ljubljani (in klinike za nuklearno medicino in varstvo pred sevanji v Zagrebu). Seveda pa je bilo potrebno še kar precej aktivnosti in prepričevanja, da se je ta načelni dogovor začel tudi udejanjati. Pri tem je bil vsekakor najbolj dejaven tedanji vodja Odseka za reaktorsko fiziko dr. Mitja Najžer. Njegova vztrajnost in trma sta odločilno prispevala k podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo in delovanje izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo v Podgorici leta 1986. Pogodbeni strani sta bili Elektrogospodarstvo Slovenije in institut. Gradnja stavbe, ki jo je pretežno financiralo elektrogospodarstvo, se je začela jeseni 1987 in se konec naslednjega leta končala. Prvi tečaj v novih prostorih se je začel januarja 1989, tekom tega leta so prostore opremili z manjkajočo opremo in 5. oktobra 1989 je Svet instituta formalno ustanovil Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča kot samostojno enoto IJS. Prvi vodja je bil dr. Mitja Najžer, center pa so poimenovali po dr. Milanu Čopiču, nekdanjemu načelniku Reaktorskega oddelka IJS in prvem direktorju Republiške uprave za jedrsko varnost, ki je umrl tistega leta.
V začetku devetdesetih let je ICJT predvsem usposabljal bodoče operaterje Nuklearne elektrarne Krško. Vzporedno je skrbel za izvedbo tečajev v okviru tehnične pomoči Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Pomembna pridobitev je bil šolski simulator osnovnih zakonitosti, ki ga je za uporabo v ICJT nabavila NEK leta 1997.

Spomladi 1991 so v do tedaj neuporabljenih kletnih prostorih ICJT postavili razstavo z naslovom „Elektrika iz jedrske energije“. Kot zanimivost lahko navedem, da je to razstavo, ki je kasneje odločilno prispevala k večji javni sprejemljivosti jedrske energije, uradno odprl tedanji republiški minister za energetiko dr. Miha Tomšič, ki takrat ni bil ravno zagovornik jedrske energije. Omenjena razstava je bila temelj Informacijskega centra jedrskih tehnologij, ki od leta 1993 naprej organizirano sprejema obiskovalce, zlasti šolsko mladino. Leta 1998 je kot partner k informacijskim dejavnostim pristopila Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in ICJT je postal njihov uradni Infocenter. Žal je leta 2012 – po 14 letih vzornega sodelovanja – ARAO na precej grob način prenehala podpirati informativno dejavnost ICJT. K sreči je že leta 2006 postala glavni partner informativne dejavnosti GEN energija in z njeno podporo Infocenter še danes obratuje. Razstava se je vsa leta širila in obnavljala, izdali smo tudi vrsto poljudnih publikacij, bodisi samostojno, bodisi v sodelovanju z Društvom jedrskih strokovnjakov. Leta 2005 smo razstavo razširili tudi z oddelkom, ki prikazuje fiziko in tehnologijo fuzije, leto kasneje pa s prikazom 40-letne zgodovine delovanja reaktorja TRIGA.
Konec devetdesetih let se je ICJT močno uveljavil kot organizator mednarodnih seminarjev in delavnic. Mednarodna agencija za atomsko energijo ga je leta 2000 proglasila za Regional Resource Centre. V prvem desetletju enaindvajsetega stoletja se je mednarodna dejavnost razširila tudi na delavnice v okviru Evropske zveze ter na organizacijo znanstvenih konferenc, zlasti v sodelovanju z raziskovalnimi odseki IJS. Poseben izziv je bila organizacija potujoče razstave Fusion Expo, ki smo jo izvajali v obdobju 2009-2014.

Stavbo ICJT bi lahko označili kot domačo hišo slovenske jedrske stroke. V njej je bilo leta 1991 ustanovljeno Društvo jedrskih strokovnjakov (DJS) in organizirana večina vsakoletnih skupščin DJS. Potekala so številna predavanja in predstavitve v okviru DJS, Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), Slovenskega jedrskega foruma, ARAO in drugih. Leta 2014 je bila s pomočjo evropskih sredstev izvedena tudi obsežna energetska sanacija stavbe, v okviru katere so toplotno izolirali zunanje zidove, zamenjali streho in okna ter namestili sistem prezračevanja z rekuperacijo.

Institut „Jožef Stefan“ je s strani URSJV uradno pooblaščen za sevalno in jedrsko varnost. Za ICJT kot del IJS sta zlasti pomembni naslednji dejavnosti iz tega pooblastila:

  • Izobraževanje in usposabljanje
  • Družbena sprejemljivost

Uprava za varstvo pred sevanji (URSVS) pa je IJS oziroma ICJT pooblastila za izvajanje usposabljanja iz varstva pred sevanji. V okviru teh uradnih pooblastil je zelo pomemben tudi certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga je ICJT kot prva organizacijska enota na IJS pridobil leta 2006.

Vizija ICJT je, da bo – tako kot v minulih desetletjih – ostal cenjen kot kakovosten in zanesljiv vir znanja o jedrskih tehnologijah. Na področju usposabljanja strokovnih kadrov se to kaže v sistematičnem pokrivanju širokega spektra področij z rednimi predavanji, vzdrževanju in rednem posodabljanju učnih materialov v slovenščini ter praktičnih vajah na raziskovalnem reaktorju. Pri tem je pomembno, da ICJT deluje v okviru neodvisne akademske ustanove kot je IJS, saj to bistveno prispeva k strokovnosti ter k varnostni kulturi, ki je v jedrski stroki še posebej izpostavljena.

Po četrt stoletja delovanja Infocentra ICJT se kažejo nedvoumni pozitivni učinki naše informativne dejavnosti: neodvisne ankete javnega mnenja kažejo veliko stopnjo zaupanja v IJS (pri vprašanjih jedrske stroke), v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma dobro poznavanje dejstev o jedrski energiji, predvsem pa je to poznavanje – pa tudi sprejemljivost jedrske energije – najvišje pri najmlajši skupini (odraslega) prebivalstva – to pa so ravno tisti, katerih slaba polovica je v preteklih desetletjih obiskala ICJT.
Zaključimo lahko, da je ICJT danes eden od temeljnih kamnov slovenske jedrske infrastrukture. Za to gre priznanje in zahvala vsem sedanjim in preteklim zaposlenim, tako predavateljem kot tistim, ki so skrbeli za administrativno in tehnično podporo. Prav tako je pomemben prispevek zunanjih predavateljev – iz raziskovalnih odsekov IJS, Nuklearne elektrarne Krško, Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, Onkološkega inštituta, Univerzitetnega kliničnega centra ter mnogih drugih domačih in tujih organizacij. Upamo in želimo, da bo tudi v naslednjih desetletjih ICJT svojo vlogo opravljal enako uspešno kot doslej.

Najpomembnejši številčni rezultati dosedanjega delovanja ICJT

V minulih 30 letih je ICJT izvedel:

  • 16 tečajev Tehnologija jedrskih elektrarn (TJE)
  • 39 tečajev Osnove tehnologije jedrskih elektrarn (OTJE)
  • 460 tečajev varstva pred sevanji
  • 79 drugih domačih tečajev
  • 114 mednarodnih tečajev
  • 6 organizacij mednarodnih znanstvenih konferenc
  • 16 strokovnih mnenj in študij
  • 42 publikacij za splošno javnost

Na ICJT se je zvrstilo:

  • 259 tečajnikov TJE (bodočih operaterjev NEK)
  • 612 tečajnikov OTJE
  • 4355 tečajnikov na drugih domačih tečajih
  • 1918 tujih tečajnikov iz 94 držav
  • 277 predavateljev iz Slovenije
  • 419 predavateljev iz tujine
  • 187.000 obiskovalcev Infocentra

Mnogi med navedenimi udeleženci so se udeležili več tečajev. Vsota trajanj vseh tečajev znaša 1384 tednov in celoten obseg usposabljanja 21026 tečajnik-tednov.

Poglej galerijo slik:

10. december 2019