logo
hrrps://www.ijs.si


Jedrska energija po svetu

  • Združene države Amerike:

Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal novo zakonodajo, ki bo pomagala financirati jedrske reaktorje v težavah in bi jih lahko rešila pred predčasnim zaprtjem na desetine.

Ameriška industrija jedrske energije je pozdravila 433 milijard dolarjev (427 milijard evrov) zakona o zmanjševanju inflacije (IRA), saj »pošilja jasen signal, da je jedrska energija bistvena za prehod na brezogljično gospodarstvo«. Več na povezavi.

  • Kitajska:

Jedrska elektrarna Taishan-1 EPR v provinci Guangdong na jugu Kitajske je bila ponovno priključena na omrežje, potem ko je bila pred letom dni izklopljena zaradi vzdrževanja in zamenjave poškodovanega goriva.

Reaktorska enota z močjo 1660 MW, ki jo je dobavila Francija, je bila avgusta lani umaknjena iz obratovanja po manjši okvari srajčke gorivne palice, ki je povzročila povečano radioaktivnost v primarnem hladilu reaktorja.

  • Nemčija:

Nemško ministrstvo za gospodarstvo in zaščito podnebja je dejalo, da so poročila, da se je vlada odločila podaljšati življenjsko dobo zadnjih treh komercialnih jedrskih reaktorjev v državi, “nenatančna in nimajo dejanske podlage”.

Ministrstvo je sporočilo, da se izvaja “test izjemnih situacij” o stabilnosti oskrbe z električno energijo v državi in da ne bo sprejeta nobena odločitev o nadaljnjem obratovanju elektrarn Isar-2, Emsland in Neckarwestheim-2, dokler test ne bo končan.

  • Ukrajina:

Rusija zdaj nadzoruje najmanj 12,4 bilijona dolarjev (12 bilijonov evrov) ključnih ukrajinskih naravnih virov, vključno z energijo in mineralnimi nahajališči ter uranom, ki bi ga lahko uporabili za jedrsko gorivo, kaže analiza za The Washington Post, ki jo je opravil SecDev.

Na podlagi pregleda 2209 nahajališč, ki ga je opravil SecDev, Moskva nadzoruje 63 % ukrajinskega premoga, 11 % nafte, 20 % zemeljskega plina, 42 % kovin in 33 % redkih zemelj, vključno s ključnimi minerali, kot je litij.

Na podlagi podatkov SecDev in ukrajinske industrije je Washington Post poročal, da je Rusija zasegla 41 nahajališč premoga, 27 nahajališč zemeljskega plina, 14 nahajališč propana, devet naftnih polj, šest nahajališč železove rude, pa tudi več nahajališč urana, titana in cirkonija, stroncij, litij in zlato.