logo


Jedrska elektrarna ne izpušča toplogrednih plinov, ker za svoje delovanje ne potrebuje goriv (npr. premoga), kjer ob gorenju (reakciji s kisikom iz zraka), nastane ogljikov dioksid (glavni toplogredni plin).

Kjotski sporazum je mednarodni dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Sprejelo ga je 141 držav v svetu, tudi Slovenija. Države so se izpogajale in zavezale, da bodo do določenega datuma zmanjšale izpuste (dogovor se nanaša predvsem na ogljikov dioksid).

Slovenija je podpisala Kjotski protokol leta 1998 in ga leta 2002 ratificirala. Slovenija se je s tem obvezala za 8 odstotkov zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v prvem ciljnem obdobju (2008-2012) glede na izhodiščno leto 1986, ko so bili izpusti CO2 največji.

Jedrske elektrarne so med najbolj varovanimi industrijskimi objekti in imajo tudi načrte ukrepov za primer terorističnega napada. Ti načrti javnosti niso dostopni.

Nesreča v Fukušimi se je zgodila zaradi izjemne naravne katastrofe. Močan potres je podrl vso infrastrukturo in prekinil povezavo elektrarne z omrežjem, velikanski cunami pa je poplavil lokacijo elektrarne in onesposobil tudi pravilno delujoče dizelske agregate za zasilno električno energijo. Varnostni sistemi elektrarne niso več mogli delovati, sredice večih reaktorjev so bile hudo poškodovane, v okolje, predvsem v morje, so ušle znatne količine radioaktivnih snovi. Prebivalstvo je bilo iz ogroženega področja pravočasno evakuirano. Med osebjem elektrarne in prebivalstvom zaradi jedrske nesreče ni bilo nobene smrtne žrtve. V naravni katastrofi zaradi potresa in cunamija je umrlo več kot 20 000 ljudi.

Nesreča na Otoku treh milj (1979) se je razvila iz razmeroma preprostih okvar, ki jih operaterji elektrarne niso pravočasno razumeli in tudi ni bilo na razpolago potrebne instrumentacije. Varnostni sistemi elektrarne so kljub temu pravilno delovali in preprečili kakršnekoli posledice na okolje in ljudi kljub temu, da se je stalila sredica reaktorja. Elektrarna je bila tlačnovodnega tipa, spoznanja zelo analizirane nesreče pa so bila upoštevana tudi v vseh drugih jedrskih elektrarnah na svetu (tudi v Jedrski elektrarni Krško, ki takrat še ni obratovala).

Toplogredni plini (ogljikov dioksid, metan in še nekateri) zadržujejo toplotno sevanje zemljske površine, ki jo segreva Sonce. Zato se vzpostavi ravnotežje med prejeto in oddano toploto šele pri višji temperaturi, čemur rečemo učinek tople grede. Zemeljsko ozračje se zato segreva.

Jedrske elektrarne zelo malo vplivajo na okolje. Njihov glavni vpliv je segrevanje vode (rečne, jezerske, morske ali v hladilnem stolpu), ki jo uporabljajo za hlajenje kondenzatorja v klasičnem delu elektrarne. Ta vpliv pa je enak, kot bi ga imela termoelektrarna iste moči na fosilno gorivo (premog, nafto ali plin). Sevalni vpliv je izredno majhen. Ob sami ograji jedrske elektrarne je več stokrat manjši od vpliva sevanja naravnega okolja. Lahko pa trdimo, da jedrske elektrarne okolju posredno zelo koristijo, saj »prihranijo« okolju velike količine ogljikovega dioksida, ki bi nastal ob zgorevanju fosilnih goriv. Termoelektrarna podobne moči, kot je jedrska elektrarna Krško, letno porabi več milijonov ton premoga, glavni produkt zgorevanja – ogljikov dioksid – pa gre naravnost v ozračje. V Evropi prihranijo jedrske elektrarne približno toliko ogljikovega dioksida, kot če bi umaknili s cest 200 milijonov avtomobilov. (glej tudi Sevanje okolja, pdf, 337 KB in Jedrska elektrarna Krško in okolje, pdf, 215 KB)

Potresi običajno nastanejo na geoloških prelomnicah. Področja, kjer so potresi pogosti, so znana, tako da je možno napovedati, kje se bodo potresi pojavljali. Kljub vsem prizadevanjem pa zaenkrat še ni mogoče napovedati, kdaj bo potres nastopil.

Večina termoelektrarn uporablja kot gorivo fosilna goriva. Ob zgorevanju nastajajo snovi spojine in delci, ki lahko škodujejo okolju in zdravju: dušikovi oksidi so strupeni, žveplov dioksid tvori z zračno vlago kisli dež, ogljikov dioksid prispeva k učinku tople grede, zdravju škodljivi so tudi delci (zelo fin pepel). Nekatere od teh se da skoraj popolnoma odstraniti s postopki čiščenja dimnih plinov, npr. žveplov dioksid in pepel, nekaterih pa s sedanjimi postopki ni mogoče zajeti na ekonomsko upravičen način, npr. ogljikovega dioksida, in ga zato TE izpušča v ozračje.

Škodljive vplive delovanja termoelektrarn je mogoče zmanjšati z dobrimi tehnologijami čiščenja dimnih plinov, iz katerih odstranimo predvsem delce (pepel) in žveplov dioksid. Ogljikovega dioksida, ki je običajno glavni produkt zgorevanja fosilnih goriv, zaenkrat še ni mogoče odstraniti na ekonomičen način, tako da ga TE sproščajo v okolje.