logo


Osnovna zahteva za varnost jedrske elektrarne je preprečevanje nenadzorovanega sproščanja radioaktivnih snovi.

V gradbeništvu se uporabljajo jedrske metode za raziskavo materiala (npr. merjenje vlažnosti betona). Pomembno je tudi preprečiti oziroma zmanjšati vdiranje radona v bivalne prostore. Poznavanje te tematike pride v poštev ob načrtovanju hiš in morebitni kasnejši sanaciji.

Doza sevanja je merilo za škodo, ki jo človek ali snov utrpi zaradi sevanja. Merimo jo v sievertih (Sv) ali milisievertih (mSv).

(glej tudi Merjenje radioaktivnosti, pdf, 307 KB)

  • Pozitron je osnovni delec, ki je po svojih lastnostih enak elektronu, ima pa za razliko od elektrona pozitiven naboj.
  • Žarek gama je "paket" visoko energijskega elektromagnetnega valovanja (strokovno ga imenujemo foton gama), ki nastane ob radioaktivnem razpadu gama.
  • Becquerel (izgovorimo "bekerel") je enota za aktivnost in pomeni 1 razpad na sekundo.

(glej tudi Merjenje radioaktivnosti, pdf, 307 KB in Vrste sevanja, pdf, 268 KB)

Alfa razpad je dogodek, ob katerem zaradi nestabilnosti določenega jedra iz njega odleti delček, ki ga sestavljata dva protona in dva nevtrona (jedro kemičnega elementa helija). Novo jedro je stabilnejše od prejšnjega (delci novega jedra so med seboj povezani močneje kot delci prejšnjega jedra).

Primer alfa razpada je npr. razpad radija-226, iz katerega po izsevanju delca alfa nastane radioaktivni žlahtni plin radon-222.

(glej tudi Vrste sevanja, pdf, 307 KB)

Sevanji alfa in beta nista prodorni. To so v bistvu nabiti delci (alfa delci so helijeva jedra, beta delci pa elektroni), ki se popolnoma ustavijo že v tenkih plasteh, alfa delci že v listu papirja, beta delci v manj kot 1 cm trdne snovi. Sevanje gama pa je elektromagnetno valovanje, ki se pravzaprav nikoli popolnoma ne absorbira, ampak ga določena plast svinca oslabi (npr.: 4 cm debela plast svinca oslabi sevanje gama, ki ga oddaja kobalt-60, za faktor 10).

Tako lahko rečemo, da stena iz svinca zadrži vse tri vrste sevanja, če je le dovolj debela (pri tem pa je merodajno sevanje gama).

Sevalno bolezen imenujemo skupek simptomov in učinkov, ki ga ima na človekovo telo ionizirajoče sevanje (alfa, beta in gama sevanje ter rentgensko sevanje). Ionizirajoče sevanje poškoduje celice v človekovem telesu. Če je poškodovanih preveč celic (zaradi prevelikih količin sevanja) se telo odzove z bolezenskimi simptomi: pordečitev kože in celo opekline, bruhanje, odpoved imunskega sistema. To pa je možno le pri velikih količinah prejetega ionizirajočega sevanja.

Sevalne bolezni se nikakor ni mogoče nalesti. Osebe, ki so prejele velike količine ionizirajočega sevanja (tako, da so lahko celo v smrtni nevarnosti), same niso radioaktivne.

Gama žarki so podobni alfa sevanju, ker spadajo tudi pod ionizirajoče sevanje, sicer pa je gama sevanje elektromagnetno valovanje, alfa sevanje pa so delci (jedra atoma helija).

Radioaktivni jod 131 je izotop kemičnega elementa joda, ki ima razpolovno dobo 8 dni. V medicini ga pogosto uporabljajo za odkrivanje in zdravljenje raka na ščitnici.

Vprašanje se verjetno nanaša na radioaktivne izotope (»radioizotope«) – obstaja namreč še mnogo stabilnih izotopov.

Radioaktivni izotopi se v industriji uporabljajo predvsem za različne meritve. Gre za vire žarkov beta, gama ter nevtronov, pri čemer se meri slabitev sevanja po prehodu skozi neko snov, ali količina (in značilnosti) odbitih žarkov ter se iz meritev sklepa o npr. debelini pločevine, papirja, količine rude oz. premoga na tekočem traku, itd. Možno je tudi izmeriti višino materiala (tekočine, rude, klinkerja v industriji cementa ali kakšnega drugega razsutega materiala) v rezervarju ali silosu in to kar skozi stene, ali pa višino pijače (npr. Coca Cole ali piva) v zaprti pločevinki. Opisane načine merjenja dostikrat opišemo kot »brezkontaktne«.

Meritve z radioaktivnimi izotopi so relativno enostavne (potrebujemo samo vir in merilnik, ne posegamo v sam proces), dovolj natančne in zelo zanesljive, hkrati pa s primerno izbiro radioaktivnega izotopa in jakostjo vira lahko merilni sistem optimiziramo za določen namen oz. merilno mesto. V zadnjem času pri nekaterih izmed opisanih meritev, namesto radioaktivnih izotopov, uvajajo rentgenske cevi, ki pa so zahtevnejše glede začetne investicije in potreb po vzdrževanju, hkrati pa manj zanesljive. Njihova osnovna prednost je, da nehajo sevati ko izklopimo napajanje in so posegi v njihovi bližini možni brez strahu pred sevanjem. Postopek je podoben rentgenskem slikanju v bolnišnicah, le da tukaj z žarki gama ali rentgenskim sevanjem presvetlijo zvar ali kovinski odlitek. Metoda je zelo pomembna za odkrivanje napak in zagotavljanje kakovosti.

Ena izmed uporab , ki se pri nas ni »prijela« je sterilizacija, za katero so potrebne obsevalne naprave z zelo močnimi viri žarkov gama. Sterilizirati je možno različne izdelke, od sanitetnega materiala do hrane, pri čemer se izognemo uporabi visokih temperatur ali strupenih snovi. Sterilizacija se opravi kar v embalaži, je zelo učinkovita in ne spreminja lastnosti izdelkov.