Naravni vlečni hladilni stolp je prednostna možnost za JEK2
Študija izvedljivosti za načrtovano novo jedrsko elektrarno JEK2 v Sloveniji je kot prednostno možnost določila hladilni stolp z naravnim vlekom. Študija, ki jo je izvedlo inženirsko podjetje John Cockerill Hamon, je obravnavala štiri tehnologije. Predlagani stolp z naravnim vlekom bi bil visok približno 193–198 metrov, njegova končna višina pa bi bila odvisna od izbrane reaktorske tehnologije.
Naravni vlek je bil izbran zaradi zanesljivega obratovanja, zelo nizke porabe električne energije in manjših potreb po vzdrževanju, saj za zagotavljanje pretoka zraka ne potrebuje ventilatorjev. Kot alternativa je bila opredeljena kombinirana rešitev z naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa, visoka približno 75–80 metrov, vendar bi imela višje obratovalne stroške. Pri presoji so bili upoštevani tudi vplivi podnebnih sprememb, končna izbira pa bo predmet nadaljnjih tehničnih preveritev in postopkov prostorskega umeščanja.
Predhodna transportna študija je obravnavala osem možnih poti za prevoz velikih komponent do Krškega. Kot najprimernejša je bila ocenjena 274-kilometrska cestna pot iz Kopra prek Ljubljane in Celja do Krškega, ki bi zahtevala prilagoditve na 112 lokacijah. Končna transportna študija bi lahko bila pripravljena do konca leta 2028.
Končna investicijska odločitev za JEK2 je predvidena v letih 2028 ali 2029, začetek gradnje leta 2033, komercialno obratovanje pa leta 2041.
EDF namerava do leta 2035 v Evropi zgraditi 10 malih modularnih reaktorjev Nuward
Francoski EDF namerava do leta 2035 v Evropski uniji zgraditi 10 malih modularnih reaktorjev (SMR) Nuward, je povedal njegov višji podpredsednik Vakisasai Ramany. Namen programa je med drugim prispevati k zmanjšanju evropske odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. Prvi reaktor naj bi zgradili v Franciji, drugi pa naj bi bil predvidoma v Italiji ob podpori EDF-jeve družbe Edison ter potencialno podjetij, kot sta Saipem in Webuild. EDF se o morebitni gradnji pogovarja tudi z vladami Poljske, Belgije in Finske.
Nuward je reaktor generacije III, ki ga razvija francoski konzorcij pod vodstvom EDF. Zasnova ima skupno moč približno 340 MWe in običajno vključuje dva reaktorska modula po 170 MWe. Projekt se je začel leta 2019, vendar je bil julija 2024 začasno ustavljen zaradi povratnih informacij potencialnih evropskih naročnikov. EDF je napovedal optimizacijo zasnove z osredotočanjem na obstoječe in preverjene tehnologije, da bi izboljšal možnosti za doseganje načrtovanih stroškov in rokov.
EDF želi osnovno zasnovo dokončati leta 2028, podrobno zasnovo pa leta 2031. Načrtovana evropska uvedba bi zato zahtevala hitro prehod iz faze načrtovanja v gradnjo in obratovanje do leta 2035.
Framatome napovedal »prelomno« komercialno pogodbo za dobavo jedrskega goriva
Francosko jedrsko podjetje Framatome je podpisalo komercialno pogodbo za dobavo gorivnih elementov z obogatitvijo urana-235 nad običajno mejo 5 % v delujoči ameriški jedrski reaktor. Po navedbah podjetja bo šlo za prvo takšno komercialno menjavo goriva na svetu. Gorivo je razvito v okviru programa Advanced Fuel Management (AFM) in naj bi omogočilo podaljšanje gorivnega cikla reaktorja z 18 na 24 mesecev, s čimer bi se zmanjšala pogostost zaustavitev ter izboljšala obratovalna učinkovitost in proizvodnja električne energije.
Prva dobava goriva z višjo obogatitvijo je predvidena spomladi 2028, pogodba pa vključuje tudi možnosti za dodatne menjave goriva. Ameriški naročnik ni bil imenovan. Gorivo AFM temelji na Framatomovi zasnovi Gaia, njihovem naprednem gorivu za tlačnovodne reaktorje, ki ga reaktor že uporablja.
Novo gorivo bodo izdelovali v Framatomovem obratu v Richlandu v zvezni državi Washington, ki so ga v zadnjih štirih letih posodobili za proizvodnjo naprednega goriva. Obrat je julija prejel regulatorno odobritev za izdelavo goriva z višjo obogatitvijo urana in višjimi dovoljenimi stopnjami izgorevanja. Medtem ko se pri običajnem gorivu za lahkovodne reaktorje uporablja obogatitev do približno 4,8 %, lahko gorivo LEU+ doseže obogatitev do 10 %.
Ogromen kitajski žerjav za gradnjo jedrskih elektrarn
China General Nuclear (CGN) je predstavil obročni tirni žerjav z dvižnim momentom 250.000 tonmetrov, namenjen podpori gradnji jedrskih elektrarn Hualong One 2.0. Žerjav združuje 137- in 66-metrski izjemno dolgi roki ter lahko doseže največjo višino 207 metrov. Njegovi razvijalci navajajo, da je njegova dvižna zmogljivost pri velikih delovnih radijih približno 50 % večja kot pri primerljivi tuji opremi.
Popolnoma električni žerjav se lahko neposredno priključi na industrijsko električno omrežje z napetostjo 10 kV, kar omogoča obratovanje brez emisij in z nizko ravnjo hrupa. Po projektnih izračunih bi njegova uporaba lahko skrajšala čas gradnje jedrskih elektrarn za približno 15 %, zmanjšala obratovalne stroške na približno četrtino stroškov tradicionalne opreme na naftni pogon ter znižala stroške gradbišča in logistike za približno 20 oziroma 30 %.
Žerjav je opremljen tudi z digitalnimi varnostnimi sistemi, med drugim z inteligentnim sistemom proti trčenju, 360-stopinjskim vizualnim nadzorom, oddaljeno diagnostiko napak, zaznavanjem zapletanja kablov, prepoznavanjem obraza in prepoznavanjem vedenja pri delu.
Žerjav, ki sta ga skupaj razvili družbi Sany Heavy Machinery in China Energy Engineering Guangdong Thermal Power Special Equipment, je zasnovan za koncept Hualong One 2.0 »en stroj, dva jedrska otoka«. En žerjav, nameščen med dvema reaktorskima objektoma, tako omogoča dvigovanje modulov in glavne opreme za obe enoti. CGN je sporočil, da bo žerjav najprej uporabljen pri tretji fazi elektrarne Taipingling, nato pa tudi pri drugih projektih Hualong One 2.0.
Italijanski senat odobril vrnitev jedrske energije
Italijanski senat je potrdil vladni predlog zakona, ki odpira pot k ponovni uvedbi jedrske energije v državi po več kot štirih desetletjih. Zakon je bil potrjen z 81 glasovi za in 51 proti, sedem senatorjev pa se je vzdržalo. Pred tem ga je junija potrdil tudi poslanski dom. Vladi daje pooblastila za vzpostavitev regulativnega okvira za ponovno uvedbo »trajnostne« jedrske energije v okviru italijanskih politik razogljičenja in energetske varnosti.
Zakon predvideva pripravo nacionalnega programa za trajnostno jedrsko energijo, ustanovitev neodvisnega organa za jedrsko varnost, okrepitev znanstvenih in industrijskih raziskav, razvoj specializiranih kadrov ter izvajanje informiranja javnosti. Vlada meni, da je treba jedrsko energijo sistematično ocenjevati skupaj z drugimi tehnologijami v prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in razogljičenje.
V Italiji se že razvija več jedrskih pobud. EDF, Nuward, Edison ter italijanska industrijska partnerja Ansaldo in Maire so izrazili ambicijo, da bi prvi SMR Nuward v Italiji začel obratovati do leta 2035. Podjetje Newcleo razvija tudi tehnologijo hitrih reaktorjev s svinčevim hladilom in ima pomembne dejavnosti v Italiji.
Italija je od šestdesetih let prejšnjega stoletja upravljala štiri jedrske elektrarne, vendar je po referendumu po nesreči v Černobilu začela opuščati jedrsko energijo. Zadnji dve delujoči elektrarni sta bili zaprti leta 1990.