Projekt IAEA se osredotoča na testiranje goriv in materialov v raziskovalnih reaktorjih
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je začela štiriletni projekt, namenjen izboljšanju načrtovanja in izvajanja testiranj goriv in materialov v raziskovalnih reaktorjih. Projekt Optimising the Design of Experiments for Fuels and Materials Testing in Research Reactors bo pripravil tehnične smernice za učinkovitejše, varnejše in bolj gospodarne obsevalne eksperimente, ki podpirajo razvoj in kvalifikacijo naprednih jedrskih sistemov, fuzijskih tehnologij in reaktorjev naslednje generacije. Od 228 raziskovalnih reaktorjev, ki trenutno obratujejo po svetu, jih 65 sodeluje pri testiranju goriv in materialov, najmanj 14 pa jih je še v gradnji ali načrtovanih. Projekt bo preučil obsevalne naprave, kot so kapsule, testne naprave in zanke, pa tudi tehnologije za spremljanje in nadzor pogojev med obsevanjem. Predvideva tudi izmenjavo informacij, razvoj novih testnih naprav in vzpostavitev metodologije za načrtovanje eksperimentov, s čimer želi izboljšati učinkovitost testiranj in kakovost pridobljenih podatkov ter omogočiti boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti raziskovalnih reaktorjev.
Blue Ghost bo na Luno ponesel jedrski vir energije
Podjetji Firefly Aerospace in Zeno Power Systems sta sklenili sporazum o izvedbi komercialnega tovora, v okviru katerega bo na eni od prihodnjih misij pristajalnika Blue Ghost na Luno, predvidoma najprej leta 2028, nameščena radioizotopska grelna enota (RHU). Tovor bo vključeval 5-vatno toplotno grelno enoto z americijem-241, ki je zasnovana za zagotavljanje stalne toplote v izjemno hladnih razmerah lunine noči brez uporabe sončne energije. Misija bo potekala v okviru Nasinega programa Commercial Lunar Payload Services. Blue Ghost bo po pristanku najprej približno 14 zemeljskih dni izvajal naloge z uporabo sončne energije, nato pa bo RHU delovala med lunino nočjo in na Zemljo pošiljala podatke o delovanju. Zeno želi s tehnologijo pokazati, kako lahko radioizotopsko ogrevanje omogoči delovanje vesoljskih plovil in prihodnje lunarne infrastrukture v dolgotrajni temi ter pri izjemno nizkih temperaturah. Tradicionalne radioizotopske grelne enote običajno uporabljajo plutonij-238, nova rešitev podjetja Zeno pa temelji na americiju-241, ki bi lahko predstavljal alternativo zaradi omejene razpoložljivosti plutonija-238. Misija bo tako prispevala k razvoju tehnologij za dolgotrajnejše raziskovanje Lune in prihodnje Nasine aktivnosti v okviru programa lunarne baze.
Westinghouse zaključil testiranje kritičnosti mikroreaktorja eVinci pri ničelni moči
Podjetje Westinghouse Electric Company je zaključilo testiranje kritičnosti mikroreaktorja eVinci pri ničelni moči, s katerim je potrdilo predpostavke o zasnovi reaktorske sredice in pripadajočih modelih. Testiranje je izvedlo v sodelovanju z Los Alamos National Laboratory in Idaho National Laboratory v Nacionalnem centru za raziskave kritičnosti na lokaciji Nevada National Security Site. Mejnik je del Westinghousovega pristopa hitrega razvoja izdelkov, ki združuje testiranja, modeliranje, simulacije in izboljšave zasnove z namenom pospešitve razvoja tehnologije in zmanjšanja tehničnih tveganj. Podjetje bo z nadaljnjimi preizkusi prototipa in demonstracijami preverjalo delovanje, obratovalne lastnosti in možnost serijske izdelave mikroreaktorja eVinci. Mikroreaktor združuje napredno tehnologijo toplotnih cevi, gorivo TRISO, grafitne materiale sredice, regulacijske bobne in kompaktno zasnovo, namenjeno zanesljivi oskrbi z električno energijo v oddaljenih in zahtevnih okoljih, tudi za obrambne in vesoljske namene. Westinghouse navaja, da je mikroreaktor zasnovan za neprekinjeno proizvodnjo električne energije osem let brez menjave goriva.
Večnacionalna podpora pobudi ATLAS za jedrsko energijo v pomorstvu
Pobuda Atomic Technologies Licensed for Applications at Sea (ATLAS), ki jo vodi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), je bila uvedena s podporo 26 držav, njen cilj pa je pospešiti razvoj in uvajanje civilnih jedrskih tehnologij za uporabo v pomorstvu. Pobuda naj bi spodbujala sodelovanje med jedrskim in pomorskim sektorjem na področjih varnosti, varovanja, nadzornih ukrepov in regulative.
ATLAS bo tehnološko nevtralen in bo zajemal jedrsko gnana komercialna plovila, plavajoče jedrske elektrarne ter druge pomorske uporabe. IAEA ocenjuje, da bi napredek na področju reaktorskih in gorivnih tehnologij ter pomorskega inženirstva lahko omogočil uvedbo nekaterih zasnov že v 30. letih tega stoletja. Med možnimi uporabami so oskrba velikih komercialnih plovil, ledolomilcev in objektov na morju z energijo ter zagotavljanje električne energije, toplote, razsoljevanja in zasilnega napajanja oddaljenim skupnostim in pristaniščem.
Po uvedbi pobude bo oblikovanih šest projektnih skupin, ki bodo letos začele obravnavati regulativne vidike ter vprašanja varnosti, varovanja in nadzornih ukrepov ob upoštevanju različnih scenarijev uporabe. Generalni direktor IAEA Rafael Mariano Grossi je poudaril, da bo pobuda prispevala k vzpostavitvi institucionalnega in regulativnega okvira za varno, zanesljivo in miroljubno uporabo jedrske tehnologije na morju.
Začelo se je vrtanje odlagalnih vrtin v Onkalu
Delavci so začeli vrtati prvo odlagalno vrtino v podzemnem odlagališču Onkalo za izrabljeno jedrsko gorivo na Finskem v bližini jedrske elektrarne Olkiluoto. Vrtina se izdeluje več kot 400 metrov pod površjem v 1,9 milijarde let stari kamnini z uporabo stroja za vrtanje odlagalnih vrtin, ki ga je dobavilo nemško podjetje Herrenknecht. Končna vrtina bo globoka 8,4 metra in imela premer 1,75 metra, pri čemer veljajo stroge zahteve glede natančnosti vrtanja.
Prve tri vrtine bodo dodatno izmerili, da bi preverili, ali izpolnjujejo zahtevo glede največjega dovoljenega odstopanja 25 milimetrov od navpične središčne osi. Učinkovito vrtanje osemmetrske vrtine naj bi trajalo približno 10 ur, dolgoročni cilj pa je izdelava dveh dokončanih vrtin na delovni teden.
Izrabljeno gorivo bo v Onkalu zaprto v železno-bakrene vsebnike, obdane z bentonitom, in odloženo približno 450 metrov pod površjem. Prvi odlagalni rov, dolg približno 330 metrov, bo predvidoma vseboval okoli 30 odlagalnih vrtin.
Posiva je zaprosila za obratovalno dovoljenje za objekt za kapsuliranje in odlagališče, odločitev pa bi lahko bila sprejeta jeseni 2026. Podjetje želi biti do konca leta 2026 pripravljeno na začetek končnega odlaganja.
