Rafael Grossi je na zasedanju United Nations Security Council opozoril, da bi napadi na jedrske elektrarne lahko povzročili katastrofalne posledice. Povod za opozorilo je bil nedavni napad z brezpilotnim letalnikom v bližini Barakah Nuclear Power Plant v Združenih arabskih emiratih. Čeprav je napad povzročil le požar na zunanjem električnem generatorju in ravni sevanja niso bile povišane, je Grossi poudaril, da bi neposreden zadetek delujočega reaktorja ali njegovega napajalnega sistema lahko povzročil taljenje sredice in obsežno radioaktivno onesnaženje. Takšen dogodek bi lahko zahteval množične evakuacije, zaščitne ukrepe za prebivalstvo, distribucijo jodovih tablet ter omejitve pri oskrbi s hrano na velikih območjih. IAEA razmere pozorno spremlja in je pripravljena zagotoviti strokovno pomoč. Grossi je znova poudaril, da so napadi na civilne jedrske objekte v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom ter pozval k zadržanosti in diplomaciji.
Podpora jedrski energiji v Czech Republic je dosegla rekordnih 85 %, kaže raziskava podjetja Ipsos, izvedena v sodelovanju z ČEZ Group. Glavni razlogi za visoko podporo so energetska varnost ter skrb zaradi odvisnosti od uvoza električne energije. Skoraj vsi anketiranci menijo, da je energetska samozadostnost države pomembna, številni pa povezujejo uvoz elektrike z višjimi cenami in nestabilno oskrbo. Raziskava je pokazala tudi naraščajočo podporo kombinaciji jedrskih in obnovljivih virov energije, saj skoraj tri četrtine vprašanih podpira mešan energetski model. Okoli 60 % anketirancev meni, da bi morala jedrska energija predstavljati največji delež prihodnje proizvodnje elektrike v državi. Podpora jedrski energiji narašča tudi v industrijskih in nekdanjih premogovniških regijah. Češka trenutno upravlja šest jedrskih reaktorjev in pripravlja gradnjo novih južnokorejskih reaktorjev v Dukovany Nuclear Power Plant ter morebitno širitev v Temelín Nuclear Power Plant.
Nemčija se je pridružila evropskemu projektu pomembnih skupnih evropskih interesov (IPCEI) na področju jedrske fuzije in namerava v razvoj tehnologije vložiti približno 2,4 milijarde evrov. Vlada fuzijo obravnava kot strateško prednostno področje v okviru nacionalne visokotehnološke strategije, ki vključuje tudi umetno inteligenco, kvantne tehnologije, biotehnologijo ter podnebno nevtralne energetske rešitve. Ministrica za raziskave Dorothee Bär je poudarila, da želi Nemčija gostiti prvo fuzijsko elektrarno na svetu, ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche pa je dejala, da fuzija ni več oddaljena prihodnost, temveč nujna industrijska in strateška naloga. Projekt povezuje raziskovalne ustanove, zagonska podjetja in industrijo z namenom pospešitve komercialne uporabe tehnologije. Nemčija želi prvo fuzijsko elektrarno priključiti na omrežje do leta 2040. Povečano zanimanje za jedrske tehnologije spremljajo tudi vse glasnejše kritike nemške opustitve jedrske energije leta 2023 zaradi posledic za gospodarstvo in energetsko varnost države.
Srbija je od Kitajske prejela, po besedah predsednika Aleksandra Vučića, »neverjetno ponudbo« za morebitno gradnjo prve jedrske elektrarne v državi. Po srečanjih s kitajskim premierjem Li Qiangom in predsednikom Xi Jinpingom med uradnim obiskom na Kitajskem je Vučić poudaril ugodne pogoje financiranja, ceno in časovnico gradnje, ki jih ponuja Peking. Srbija jedrsko energijo obravnava kot del dolgoročne strategije za krepitev energetske varnosti in zmanjšanje emisij ogljika. Predhodna tehnična študija, ki jo je pripravilo francosko podjetje EDF, predvideva možnost zagona prve jedrske elektrarne okoli leta 2040, izbira tehnologije in podpis pogodb za gradnjo pa bi lahko sledila do leta 2032. Srbija je leta 2024 odpravila večdesetletni moratorij na razvoj jedrske energije ter začela sodelovati z več mednarodnimi partnerji. Strokovnjaki poudarjajo, da bo za morebitni jedrski program potrebno obsežno strokovno delo, regulativna priprava, razvoj kadrov ter širši družbeni in politični konsenz.
Ruska državna jedrska korporacija Rosatom je izvedla, po lastnih navedbah, največjo posamezno pošiljko opreme za eno jedrsko elektrarno doslej. Tovor, težak približno 2.000 ton, je bil prepeljan iz tovarne Atomash v Volgodonsku do egiptovske jedrske elektrarne El Dabaa. Pošiljka je vključevala 330-tonski reaktorski tlačni vsebnik za drugi blok, štiri parogeneratorje ter kompenzator tlaka za prvi blok. Oprema je bila prepeljana z ladjo Alexander Udalov, namenjeno rečnemu in pomorskemu transportu, kar je omogočilo neposredno dostavo v posebej zgrajeno pristanišče ob gradbišču elektrarne. Egiptovski minister za energetiko Mahmoud Esmat je poudaril, da projekt poteka skladno s časovnico in predstavlja ključni del dolgoročne energetske strategije države. El Dabaa bo prva jedrska elektrarna v Egiptu ter prva nova jedrska elektrarna v Afriki po južnoafriški elektrarni Koeberg. Prva dva bloka naj bi začela komercialno obratovati pred letom 2030.
