Evropa dobavila zadnji sektor vakuumske posode za ITER
Fusion for Energy (F4E) je v sodelovanju s podjetji Ansaldo Nucleare, Westinghouse in Walter Tosto dokončal izdelavo in dobavil peti ter zadnji evropski sektor vakuumske posode za mednarodni fuzijski projekt ITER v Cadaracheju v Franciji. Komponenta, izdelana v Westinghousovem obratu v Monfalconeju v Italiji, je bila po morju in kopnem prepeljana na gradbišče ITER. Njen prihod pomeni zaključek proizvodnega programa, ki se je začel pred 16 leti, ter dobavo zadnje velike komponente ITER na lokacijo.
Vakuumska posoda vsebuje fuzijske reakcije in predstavlja prvo varnostno pregrado za zadrževanje radioaktivnih snovi. Sestavlja jo devet jeklenih sektorjev, od katerih je vsak visok več kot 14 metrov in tehta približno 440 ton. Sestavljena posoda bo imela zunanji premer 19,4 metra in tehtala približno 5.200 ton, po namestitvi notranjih komponent pa se bo njena masa povečala na 8.500 ton. Za izdelavo petih evropskih sektorjev je bilo potrebnih več kot dva milijona delovnih ur in približno 750 kilometrov zvarov.
ITER je mednarodni projekt, v katerem sodeluje 35 držav, njegov cilj pa je dokazati znanstveno in tehnološko izvedljivost fuzije kot obsežnega nizkoogljičnega vira energije. Posodobljeni načrt predvideva začetek fuzijskih poskusov z devterijem in devterijem leta 2035. ITER električne energije ne bo proizvajal.
Zelena stranka opustila politiko postopnega opuščanja jedrske energije
Člani Zelene stranke Anglije in Walesa so na jesenski konferenci glasovali za odpravo politike postopnega opuščanja jedrske energije in za priznanje jedrske fisije kot nizkoogljičnega vira električne energije. S spremembo so dosedanjo zavezo k opuščanju jedrske energije, premoga in sežiganja odpadkov nadomestili s širšo usmeritvijo, po kateri naj bi se postopoma opuščali viri proizvodnje električne energije, ki niso združljivi s cilji na področju obnovljivih virov in nizkoogljične energetike, vključno s fosilnimi gorivi.
Prenovljena politika še naprej daje prednost vetrnim elektrarnam na morju in kopnem ter sončnim elektrarnam na strehah. Hkrati izrecno priznava jedrsko fisijo kot nizkoogljični vir energije, skupaj s hidroenergijo, energijo plimovanja in valovanja, geotermalno energijo ter energijo iz odpadkov. Predlog odpravlja tudi povezane določbe v drugih delih strankinega programa, med drugim predlog takojšnje prepovedi prevoza jedrskega goriva, plutonija in visokoradioaktivnih odpadkov.
Carla Denyer, predstavnica stranke za energetiko in ničelne neto emisije, je poudarila, da sprememba ne pomeni podpore gradnji novih jedrskih elektrarn. Stranka pa priznava, da lahko jedrska energija prispeva k oskrbi z električno energijo v prehodnem obdobju, ko se bo proizvodnja postopoma preusmerjala predvsem k obnovljivim virom. Po njenem mnenju je lahko nadaljnje obratovanje obstoječih jedrskih elektrarn nizkoogljična možnost, saj velik del njihovega ogljičnega odtisa nastane med gradnjo. Predloge za nove elektrarne bi bilo treba skrbno presojati z vidika stroškov, časa gradnje in vplivov na okolje.
Sprejeta sprememba je postala uradna politika stranke, vendar ni zagotovljeno, da bo vključena tudi v njen program za naslednje parlamentarne volitve.
Na kitajskem malem modularnem reaktorju Linglong-1 so se začeli vroči funkcionalni preizkusi
Na demonstracijski elektrarni z malim modularnim reaktorjem (SMR) Linglong-1 na Kitajskem so po nepotrjenih poročilih lokalnih medijev začeli izvajati vroče funkcionalne preizkuse. Reaktor gradijo na lokaciji jedrske elektrarne Changjiang v provinci Hainan na jugu Kitajske. Delavci si prizadevajo, da bi pred koncem leta 2026 izvedli polnjenje goriva in elektrarno priključili na električno omrežje.
Linglong-1, znan tudi kot ACP100, je 125-megavatni tlačnovodni reaktor, ki ga razvija China National Nuclear Corporation (CNNC). Gradnja se je začela julija 2021, potem ko so regulatorni postopki povzročili zamik glede na prvotno načrtovani začetek projekta.
Vroči funkcionalni preizkusi so pomemben mejnik pri zagonu elektrarne pred polnjenjem jedrskega goriva. Z njimi preverjajo delovanje primarnih sistemov pri obratovalnih temperaturah in tlakih, vendar brez prisotnosti goriva. Oktobra 2025 je elektrarna uspešno zaključila hladne funkcionalne preizkuse, s katerimi so preverili, ali lahko komponente primarnega kroga prenesejo tlake, višje od tistih pri običajnem obratovanju.
Predstavnik CNNC je decembra 2025 napovedal, da naj bi elektrarna začela komercialno obratovati v prvi polovici leta 2026, vendar najnovejša poročila kažejo, da zagonski postopki še potekajo. Zasnova ACP100 je leta 2016 prejela odobritev Mednarodne agencije za atomsko energijo. Linglong-1 bi lahko postal prvi komercialni kopenski SMR na svetu, ki bo začel obratovati; Rusija že uporablja male modularne reaktorje na plavajoči jedrski elektrarni Akademik Lomonosov.
Švicarski državljani bi lahko glasovali o gradnji novih jedrskih reaktorjev
V Švici bi lahko izvedli referendum o odpravi prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn, saj se krepita kampanji za in proti spremembi energetske politike države. Koalicija »Ne novim jedrskim elektrarnam«, ki jo sestavljajo Zeleni, Socialni demokrati, Zeleni liberalci in druge organizacije, trdi, da je zbrala več kot 131.800 podpisov, kar presega zahtevanih 50.000 podpisov za razpis referenduma. Podpise je predala Zvezni kancleriji. Če bo referendum uradno potrjen, bi lahko glasovanje potekalo že 28. februarja 2027.
Zveza za zanesljivo oskrbo z električno energijo je v odziv začela kampanjo za odpravo prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn, ki velja od leta 2018. Vključuje poslovna združenja, organizacije jedrske industrije in elektroenergetska podjetja, kot so Axpo, Alpiq in BKW. Parlament je potrdil nasprotni predlog pobude »Ustavimo izpade električne energije«, ki bi v okviru spremenjenega zakona o jedrski energiji omogočil obravnavo novih reaktorjev.
Zagovorniki odprave prepovedi poudarjajo, da bi Švica s tem ohranila možnost zagotavljanja dolgoročne zanesljivosti oskrbe z električno energijo, ne da bi se samodejno zavezala gradnji novih elektrarn. Nasprotniki pa menijo, da bi bili novi jedrski projekti dragi, povečali odvisnost od tuje energije in ovirali razvoj obnovljivih virov.
Švica trenutno upravlja štiri reaktorje na treh lokacijah, ki proizvedejo približno tretjino električne energije v državi. Njihova obratovalna dovoljenja nimajo vnaprej določenega datuma izteka, vendar je nadaljnje obratovanje odvisno od izpolnjevanja varnostnih zahtev.
Slovaška odkupila češki delež v družbi za razvoj novega jedrskega projekta
Češko energetsko podjetje ČEZ je svoj 49-odstotni delež v družbi Jadrová energetická spoločnosť Slovenska (JESS) prodalo slovaškemu državnemu podjetju JAVYS za 189 milijonov EUR (211 milijonov USD). S transakcijo je slovaška država postala 100-odstotna lastnica družbe JESS, ustanovljene leta 2009 za pripravo nove jedrske zmogljivosti v bližini obstoječe jedrske elektrarne Bohunice.
Slovaški premier Robert Fico je povedal, da bo popolno državno lastništvo omogočilo dostop do dokumentacije in dovoljenj, s katerimi razpolaga JESS, ter tako pospešilo priprave na gradnjo nove jedrske elektrarne na območju Jaslovskih Bohunic. ČEZ je pojasnil, da je prodaja povezana z vlogo držav pri vodenju projektov gradnje novih jedrskih elektrarn. Vrednost deleža je ocenila družba EY, potrdila pa jo je družba KPMG.
Slovaška in ZDA sta v začetku leta 2026 podpisali memorandum o sodelovanju pri načrtovani jedrski enoti z močjo 1.200 MWe, ki naj bi bila v lasti ameriške države. Po Ficevih besedah je projekt dobil status strateške naložbe.
Slovaška trenutno upravlja pet jedrskih reaktorjev, šesti, Mochovce 4, pa je v postopku zagona. Ko bo dosegel polno moč, naj bi jedrska energija pokrivala 77,5 % porabe električne energije v državi. Vlada meni, da bodo dodatne jedrske zmogljivosti potrebne za podporo industrijskemu razvoju, vključno z avtomobilsko industrijo, umetno inteligenco in podatkovnimi centri.