Rekordno nizek vodostaj Donave povzroča zaustavitve jedrskih elektrarn na Madžarskem in v Romuniji
Rekordno nizek vodostaj Donave zaradi hude suše in vročinskega vala, ki je zajel velik del Evrope, povzroča težave pri proizvodnji električne energije v jedrskih elektrarnah na Madžarskem in v Romuniji. Madžarska družba MVM je sporočila, da bo morda treba v naslednjih 24 do 72 urah zaustaviti vse štiri reaktorje Jedrske elektrarne Paks, saj padajoči vodostaj ogroža delovanje črpalk za zajem hladilne vode. Družba poudarja, da jedrska varnost ni ogrožena in da bo tudi po zaustavitvi zagotovljeno zadostno hlajenje reaktorjev. V Romuniji so preventivno že zaustavili 1. blok Jedrske elektrarne Cernavoda, medtem ko 2. blok za zdaj ostaja v obratovanju, vendar bi ga lahko ob nadaljnjem poslabšanju razmer prav tako zaustavili. Ekstremne vremenske razmere vplivajo tudi na jedrske elektrarne drugod po Evropi. Francoski EDF je zaradi omejitev glede izpustov hladilne vode začasno zaustavil več reaktorjev in zmanjšal moč drugih, omejitve obratovanja pa so zaradi visokih temperatur rečne vode uvedli tudi v švicarski jedrski elektrarni Beznau. Upravljavci izvajajo ukrepe za zagotavljanje jedrske varnosti in prilagajanje objektov vse zahtevnejšim hidrološkim razmeram.
Nemčija napovedala nacionalna središča v prizadevanjih za prvi evropski fuzijski reaktor v 40. letih tega stoletja
Nemčija je napovedala vzpostavitev treh nacionalnih središč za jedrsko fuzijo v okviru strategije, katere cilj je v državi v 40. letih tega stoletja vzpostaviti prvo evropsko komercialno fuzijsko elektrarno. Nemška vlada namerava za začetno financiranje nameniti 125 milijonov evrov, sredstva pa bodo podpirala raziskave in razvoj na področju laserske in magnetne fuzije, gorivnih ciklov ter naprednih materialov. Glavna središča bodo na lokaciji nekdanje Jedrske elektrarne Biblis, v Karlsruheju in Garchingu pri Münchnu, pri programu pa bodo sodelovale tudi raziskovalne ustanove v severni Nemčiji. Namen središč je povezati industrijo, raziskovalne ustanove in tehnološka podjetja ter pospešiti razvoj komercialno uporabne fuzijske energije. Čeprav je Nemčija zaprla vse svoje klasične jedrske elektrarne, nadaljuje vlaganja v napredne jedrske tehnologije in želi postati prva država, ki bo fuzijski reaktor priključila na elektroenergetsko omrežje. V državi že poteka več projektov, med njimi razvoj testnega reaktorja Alpha podjetja Proxima Fusion in načrtovanega komercialnega objekta Stellaris ter projekt laserske fuzije podjetja Focused Energy na lokaciji nekdanje elektrarne Biblis.
Poročajo o napredku pri delih na nahajališču Shirondukuyskoye
Rudarska divizija družbe Rosatom, Rosatom Nedra, je poročala o napredku pri razvoju molibden-uranovega nahajališča Shirondukuyskoye v ruskem Zabajkalskem okraju. Podzemne ekipe podjetja Priargunsky Industrial Mining and Chemical Union (PIMCU) so pred predvidenim rokom 10. avgusta dokončale trikilometrsko povezavo rudniških rovov. Nova podzemna povezava bo predvidoma izboljšala prezračevanje, logistiko transporta izkopanega materiala in varnost obratovanja na četrtem nivoju rudnika ter omogočila nadaljnji razvoj nahajališča. Shirondukuyskoye leži približno osem kilometrov od mesta Krasnokamensk in je del Strelcovskega uranovega rudnega območja. Rosatom je dovoljenje za razvoj nahajališča pridobil februarja 2025, njegove ocenjene zaloge pa obsegajo približno 8.000 ton urana v ruskih kategorijah C1/C2 ter zaloge molibdena. Rosatom Nedra projekt ocenjuje kot pomemben za širitev ruske baze uranovih virov in dolgoročno ohranjanje rudarske dejavnosti v Krasnokamensku. Večina večjih investicijskih rudarskih del naj bi bila zaključena leta 2026, pridobivanje približno 400 ton urana letno pa naj bi se začelo leta 2028.
Industrija superjaht mora »že zdaj začeti prehod na jedrski pogon«
Industrija superjaht bi se morala kljub pomembnim tehničnim, regulativnim in družbenim izzivom že začeti pripravljati na morebitno uvedbo jedrskega pogona, so poudarili strokovnjaki na konferenci Monaco Energy Boat Challenge 2026. Engel-Jan de Boer iz družbe Lloyd’s Register je izpostavil, da razvoj jedrskih tehnologij za uporabo v pomorstvu in vse večji pritiski za razogljičenje ladijskega prometa spreminjajo jedrsko gnane jahte iz povsem teoretičnega koncepta v predmet konkretnih razprav. Med možnimi prednostmi so praktično neomejen doseg, manjša odvisnost od običajne infrastrukture za oskrbo z gorivom, nižje emisije med obratovanjem in večja razpoložljivost energije za sisteme na krovu. Uvedba jedrskega pogona pa bi zahtevala ustrezne rešitve na področju varnosti, regulative, usposabljanja posadke, dostopa do pristanišč, zavarovanja, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in javnega sprejemanja. Pomembno vlogo pri pripravi varnostnih standardov in postopkov za ocenjevanje tveganj naj bi imele klasifikacijske družbe. Zanimanje za tehnologijo že obstaja, saj je podjetje Espen Oeino International predstavilo koncept 120-metrske superjahte s popolnoma jedrsko-električnim pogonom. Razprave so del širšega zanimanja za jedrski pogon v pomorskem prometu, ki išče alternative fosilnim gorivom in si prizadeva za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov okoli leta 2050.
V slikah: Napreduje sestavljanje jedra tokamaka ITER
Sestavljanje fuzijske naprave ITER je doseglo nov pomemben mejnik z namestitvijo šestega od devetih sektorskih modulov tokamaka, skoraj šest mesecev pred načrtovanim rokom. Modul, težak približno 1.100 ton, so iz montažne hale prenesli in spustili v tokamaško jamo v zahtevni 30-urni operaciji, pri kateri je sodelovalo več kot 100 ljudi. Šest nameščenih modulov zdaj sestavlja dve tretjini toroidnega jedra naprave, sedmi modul naj bi namestili do konca leta 2026, zadnjega pa predvidoma sredi leta 2027. Vsak modul sestavljajo sektor vakuumske posode, dve tuljavi toroidalnega magnetnega polja, toplotni ščiti in pomožne komponente. Ko bo nameščenih vseh devet sektorjev, jih bodo povezali v celotno vakuumsko posodo ITER, ki bo skupaj z notranjimi komponentami tehtala približno 8.500 ton. Predstavniki projekta hitrejši napredek pripisujejo izkušnjam, pridobljenim pri predhodnih montažnih postopkih. Mednarodni projekt ITER je namenjen dokazovanju znanstvene in tehnološke izvedljivosti pridobivanja energije iz jedrske fuzije v velikem obsegu, začetek fuzijskih poskusov z devterijem pa je po sedanjem načrtu predviden za leto 2035.
Lovilec sredice nameščen na osmem bloku Jedrske elektrarne Leningrad
Na 8. bloku Jedrske elektrarne Leningrad, znanem tudi kot Leningrad II-4, so namestili 157-tonski lovilec sredice, kar predstavlja pomemben mejnik pri gradnji reaktorja VVER-1200. Jeklena komponenta, imenovana tudi lovilec taline, je pasivni varnostni sistem, namenjen zadrževanju staljene sredice ob morebitni težki nesreči in preprečevanju izpusta radioaktivnih snovi iz zadrževalnega hrama reaktorja. Namestitev je trajala osem ur in je bila po navedbah Rosatoma zaključena skoraj tri mesece pred načrtovanim rokom. Doseženi mejnik omogoča začetek priprav na montažo reaktorske posode, ki je predvidena za leto 2029. Hkrati se nadaljuje gradnja dvojnega zadrževalnega hrama, notranjih etaž reaktorske zgradbe ter vgradnja različnih tehnoloških in varnostnih sistemov. Blok Leningrad II-4 gradijo skupaj s 7. blokom, nova reaktorja pa bosta postopoma nadomestila preostala reaktorja RBMK-1000, ko bosta ta v prihodnjih letih prenehala obratovati. Jedrska elektrarna Leningrad trenutno zagotavlja več kot polovico električne energije, porabljene v Sankt Peterburgu in Leningrajski regiji.