Objavljen razpis za razgradnjo reaktorskih sredic elektrarne Ignalina
Litovska državna družba Altra, pristojna za razgradnjo Jedrske elektrarne Ignalina, je objavila mednarodni razpis za načrtovanje in razgradnjo reaktorskih sredic obeh reaktorjev tipa RBMK-1500. Pogodba, vredna približno 400 milijonov evrov, vključuje projektiranje, pridobitev dovoljenj, dobavo specializirane opreme za razgradnjo, razstavljanje reaktorskih sredic ter ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Skupno bo odstranjenih približno 25.000 ton materiala, med katerim je velik delež dolgoživih radioaktivnih odpadkov, zato projekt velja za eno najzahtevnejših nalog na področju razgradnje jedrskih objektov doslej. Dvostopenjski razpis poteka prek Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), izbor izvajalca pa je predviden leta 2027. Izvedba projekta naj bi trajala približno 16 let. Projekt financira Evropska komisija prek Mednarodnega sklada za podporo razgradnji Ignaline, Litva pa bo z njegovo izvedbo postala prva država na svetu, ki bo v celoti razgradila reaktorski sredici tipa RBMK-1500 ter pridobila dragocene izkušnje za podobne projekte v prihodnosti.
Na gradbišče osmega bloka Jedrske elektrarne Leningrad II je prispel lovilec sredice, potem ko je v 16 dneh prepotoval približno 2.000 kilometrov po rekah, jezerih in Finskem zalivu. Po prihodu v pristanišče v Sosnovem Boru bodo komponento prepeljali na gradbišče, kjer je njena vgradnja v reaktorski jašek predvidena še v tem mesecu. Vodstvo elektrarne želi namestitev zaključiti dva meseca pred načrtovanim rokom, kar bo omogočilo hitrejše nadaljevanje gradnje in pripravo na vgradnjo reaktorske tlačne posode, načrtovano za leto 2029. Lovilec sredice je eden ključnih pasivnih varnostnih sistemov sodobnih jedrskih elektrarn. Namenjen je zadržanju in ohlajanju staljene reaktorske sredice v primeru hude nesreče ter preprečevanju izpusta radioaktivnih snovi iz zaščitnega hrama. Sedmi in osmi blok elektrarne Leningrad II z reaktorjema VVER-1200 bosta postopoma nadomestila starejše reaktorje RBMK v obstoječi Jedrski elektrarni Leningrad.
Češka družba ČEZ je začela postopek za podaljšanje obratovalne dobe obeh blokov Jedrske elektrarne Temelín z načrtovanih 60 na 80 let, kar pomeni, da bi obratovala do let 2080 in 2082. Odločitev temelji na večletnih tehničnih in ekonomskih analizah ter bo zahtevala obsežne naložbe v posodobitev elektrarne. Med načrtovanimi deli so zamenjava turbogeneratorjev, posodobitev sistemov vodenja in nadzora, izgradnja nove hale za vzdrževanje velikih tehnoloških naprav ter zamenjava cevovodov hladilne vode. Reaktorja tipa VVER-1000 sta bila že deležna posodobitev, s katerimi se je njuna električna moč povečala z 1.000 MW na 1.086 MW. Češke oblasti poudarjajo, da bo podaljšanje obratovanja mogoče le ob izpolnjevanju vseh varnostnih zahtev in rednih pregledih jedrskega regulatorja. Pobuda dopolnjuje podoben postopek za elektrarno Dukovany ter podpira dolgoročno strategijo Češke, ki temelji na ohranjanju jedrske energije kot ključnega nizkoogljičnega vira električne energije ob hkratnem razvoju novih velikih reaktorjev in malih modularnih reaktorjev.
Cameco ponovno začel proizvodnjo v rudniku urana Cigar Lake
Kanadska družba Cameco je ponovno zagnala proizvodnjo urana v rudniku Cigar Lake v severnem Saskatchewanu, potem ko je bila ta začasno ustavljena zaradi težav v predelovalnem obratu McClean Lake, ki ga upravlja družba Orano. Prekinitev je povzročila okvara obrata za proizvodnjo žveplove kisline, ključne za predelavo uranove rude. Po ponovnem zagonu obrata McClean Lake je Cameco nadaljeval prevoz predhodno nakopičene rude v predelavo in ponovno vzpostavil rudarske dejavnosti. Podjetje poudarja, da začasna ustavitev ne bo vplivala na načrtovano proizvodnjo v letu 2026, ki ostaja med 17,5 in 18 milijoni funtov U₃O₈. Orano je med popravilom opreme zagotavljal tudi alternativne dobave žveplove kisline. Letos spomladi sta bila zaradi poplav v severnem Saskatchewanu začasno prizadeta tudi Camecov predelovalni obrat Key Lake in rudnik McArthur River, vendar sta oba konec maja ponovno začela obratovati.
Podkast: Zgodovinsko območje Hanford v ZDA in pospešena razgradnja
V podkastu o razgradnji jedrskih objektov strokovnjaki poudarjajo, da bi bilo treba lokacije nekdanjih jedrskih objektov, kot je ameriško območje Hanford, obravnavati kot razvojno priložnost in ne zgolj kot finančno breme. Hanford, ki izvira iz obdobja projekta Manhattan, je danes največji program sanacije radioaktivnih odpadkov na svetu, saj vključuje čiščenje 177 podzemnih rezervoarjev s približno 56 milijoni galon radioaktivnih in kemičnih odpadkov. Predstavniki podjetja Amentum izpostavljajo, da mora biti razgradnja tesno povezana z načrtovanjem prihodnje rabe območij, njihovo revitalizacijo in ponovno industrializacijo. Nekdanje jedrske lokacije imajo pomembne prednosti, kot so usposobljena delovna sila, obstoječa elektroenergetska infrastruktura, izdana dovoljenja za jedrske dejavnosti ter podpora lokalnih skupnosti, zato so primerne za nove jedrske ali druge industrijske projekte. Razprava poudarja tudi pomen naprednih tehnologij, robotike in učinkovitega načrtovanja za varnejšo in hitrejšo razgradnjo ter ugotavlja, da bi prepoznavanje dolgoročne vrednosti teh območij lahko spodbudilo več zasebnih vlaganj v razgradnjo in nadaljnji razvoj.