Belgijska vlada je začela pogovore z Engie in njegovo podružnico Electrabel o prevzemu vseh sedmih jedrskih reaktorjev v državi. Predlagani dogovor vključuje jedrske objekte, zaposlene, hčerinske družbe ter vse obveznosti, tudi razgradnjo elektrarn. Belgija želi s tem zagotoviti dolgoročno energetsko varnost, doseganje podnebnih ciljev ter razvoj nove jedrske zmogljivosti. Dela na razgradnji so začasno ustavljena, da bi ohranili vse možnosti za prihodnost. Belgija je sicer po zakonu iz leta 2003 načrtovala postopno opustitev jedrske energije, vendar so energetske razmere po začetku vojne med Rusijo in Ukrajino povzročile spremembo politike. Reaktorja Doel 4 in Tihange 3 sta že dobila podaljšanje obratovanja do leta 2035, vlada pa želi njuno delovanje podaljšati še naprej. Leta 2025 je parlament odpravil zakon o opuščanju jedrske energije, kar pomeni pomemben preobrat v belgijski energetski strategiji.
EDF je napovedal skoraj 100 milijonov evrov vredno naložbo prek svoje podružnice Arabelle Solutions
za gradnjo nove tovarne v mestu Chalon-sur-Saône na vzhodu Francije. Tovarna bo proizvajala ključno opremo za jedrske reaktorje EPR2 v okviru ambicioznega francoskega programa gradnje novih jedrskih elektrarn. Namenjena bo oskrbi šestih načrtovanih reaktorjev EPR2 in morebitnih dodatnih osmih enot ter tudi mednarodnim projektom. Proizvajala bo opremo za turbinski del elektrarn, ki izboljšuje izmenjavo toplote in učinkovitost proizvodnje električne energije. Začetek proizvodnje je predviden leta 2030, tovarna pa bo lahko letno opremila eno jedrsko elektrarno. Projekt bo do leta 2030 ustvaril približno 160 delovnih mest in okrepil francosko domačo jedrsko industrijo. Naložba dopolnjuje načrte za nove reaktorje v Penlyju, Gravelinesu in Bugeyu.
Ontario Power Generation (OPG) je dosegel pomemben mejnik pri projektu malega modularnega reaktorja (SMR) v Darlingtonu z namestitvijo ogromnega temeljnega modula Basemat. Gre za prvi SMR, ki se gradi v državi skupine G7. Konstrukcija tehta 953 ton in ima premer 37 metrov, vgradili pa so jo 35 metrov pod zemljo z enim največjih goseničnih žerjavov na svetu. To je prvi modularno sestavljen temelj reaktorske zgradbe v Kanadi in predstavlja ključni korak pri gradnji prvega od štirih reaktorjev GE Hitachi BWRX-300 na lokaciji Darlington. Gradnjo je leta 2025 odobrila provinca Ontario po izdaji licence s strani Canadian Nuclear Safety Commission. Prvi reaktor naj bi bil priključen na omrežje do leta 2030. Projekt vključuje več kot 100 kanadskih podjetij in pomembno spodbuja domače gospodarstvo ter zaposlovanje.
Voditelji večjih evropskih podjetij s področja fuzije in industrije so pozvali European Commission k pripravi dolgoročne strategije EU za fuzijsko energijo, da bi Evropa ohranila vodilni položaj pri komercializaciji fuzije. V odprtem pismu, naslovljenem tudi na Ursula von der Leyen, opozarjajo, da Evropa zaostaja za državami, kot so ZDA, Kitajska, Japonska in Kanada, ki močno povečujejo vlaganja v fuzijsko tehnologijo. Podjetja poudarjajo, da mora fuzijska energija postati strateška prioriteta za energetsko varnost, konkurenčnost in podnebne cilje. Predlagajo financiranje na podlagi doseženih mejnikov, tehnološko nevtralne politike, poseben regulativni okvir za fuzijo ter krepitev evropskih dobavnih verig in strokovnega kadra. Po njihovem mnenju bi lahko prve komercialne fuzijske elektrarne nastale že v 30. letih tega stoletja, če bo EU hitro ukrepala.
Enota 1 v San’ao Nuclear Power Plant je uradno začela komercialno obratovanje, je sporočil China General Nuclear (CGN). Reaktor Hualong One (HPR1000) z močjo 1.116 MWe je prvi od šestih načrtovanih reaktorjev na lokaciji in prvi v kitajski regiji delte reke Jangce, ki uporablja to doma razvito zasnovo. Gradnja se je začela konec leta 2020, komercialno obratovanje pa je bilo doseženo po dobrih petih letih po uspešno zaključenih testiranjih in zagonu. Celoten projekt San’ao naj bi letno proizvedel več kot 54 TWh električne energije ter bistveno zmanjšal porabo premoga in emisije ogljikovega dioksida. Projekt je poseben tudi zato, ker gre za prvo kitajsko jedrsko elektrarno z vključitvijo zasebnega kapitala, saj ima Geely Technology Group
manjšinski delež. S tem CGN upravlja že 30 jedrskih enot s skupno močjo več kot 34 GW.
Rosatom je uspešno zaključil poskusno uporabo posebnega MOX goriva z manjšimi aktinidi v reaktorju BN-800 v Beloyarsk Nuclear Power Plant. Gorivni elementi, vstavljeni leta 2024, so vsebovali americij-241 in neptunij-237, dolgožive radioaktivne elemente, ki pomembno prispevajo k toksičnosti in segrevanju jedrskih odpadkov. Po treh gorivnih ciklih bodo elementi ohlajeni in podvrženi podrobnim analizam. Namen projekta je dokazati, da lahko hitri reaktorji “sežigajo” manjše aktinide ter jih pretvarjajo v stabilnejše ali krajšežive izotope, kar bi zmanjšalo količino in nevarnost radioaktivnih odpadkov za dolgoročno skladiščenje. Po navedbah Rosatomove družbe TVEL je to del širšega raziskovalnega programa do leta 2035. V prihodnje načrtujejo višje koncentracije aktinidov v gorivu ter nove konfiguracije gorivnih elementov. Reaktor BN-800 že deluje izključno na MOX gorivo iz recikliranega izrabljenega jedrskega goriva.
Clean Core Thorium Energy je sporočil, da je njihovo patentirano torijevo gorivo ANEEL uspešno zaključilo obsevanje v raziskovalnem reaktorju Advanced Test Reactor pri Idaho National Laboratory. Gorivo je doseglo stopnjo izgorevanja nad 60 GWd/MTU, kar je več kot osemkrat več od običajnih vrednosti pri reaktorjih Candu in tlačnovodnih težkovodnih reaktorjih. ANEEL združuje torij in visoko obogateni nizkoobogateni uran (HALEU) ter je zasnovan za uporabo v obstoječih reaktorjih brez večjih sprememb. Po navedbah podjetja gorivo omogoča boljši izkoristek, večjo varnost, manj radioaktivnih odpadkov in večjo odpornost proti širjenju jedrskega materiala. Prvi rezultati analiz po obsevanju kažejo dobro strukturno stabilnost in boljše zadrževanje cepitvenih plinov v primerjavi s klasičnim uranovim gorivom. Projekt predstavlja pomemben korak proti komercialni uporabi torijevega jedrskega goriva.