Združeno kraljestvo je dodelilo za 100 milijonov funtov pogodb za razvoj prototipne fuzijske elektrarne STEP. Podjetje Tokamak Energy je prejelo 70 milijonov funtov za razvoj naprednih visokotemperaturnih superprevodnih magnetov, ključne tehnologije za delovanje fuzijskih reaktorjev. V projektu sodeluje kot sistemski partner pri razvoju magnetov, integraciji tokamaka in plazemskih sistemov.
Hkrati je podjetje Dassault Systèmes prejelo 30 milijonov funtov za nadgradnjo digitalnega sistema elektrarne z uporabo platforme 3DEXPERIENCE. Ta bo omogočila centralizirano upravljanje podatkov, izboljšala natančnost načrtovanja ter omogočila razvoj digitalnih dvojčkov za simulacije in optimizacijo.
Projekt STEP, ki naj bi začel obratovati okoli leta 2040, predstavlja pomemben korak k komercialni rabi fuzijske energije in krepi tehnološke ter industrijske zmogljivosti države.
Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo je gradnja jedrskih elektrarn na eni najvišjih ravni v zadnjih 30 letih, saj je v 15 državah v izgradnji 78 GW zmogljivosti. Največji delež ima Kitajska, ki predstavlja približno polovico vseh projektov in cilja na 100 GW nameščene zmogljivosti do leta 2030. Med državami v razvoju imajo Egipt, Indija in Turčija vsaka okoli 5 GW v gradnji. Razvite države, kot so Japonska, Južna Koreja, Združeno kraljestvo in Slovaška, skupaj prispevajo 9,5 GW. Večina reaktorjev je velikih, vendar se pojavljajo tudi mali modularni reaktorji (SMR), zlasti na Kitajskem in v Rusiji. Leta 2025 je bilo dodanih 3 GW novih zmogljivosti, a so jih enakovredno izničile ukinitve, zato je skupna zmogljivost ostala 420 GW. Rast obnovljivih virov in jedrske energije je presegla rast povpraševanja, pri čemer so nizkoogljični viri prispevali skoraj 60 % povečanja globalnega povpraševanja.
Bolgarija je uradno odprla nacionalno odlagališče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke v bližini jedrske elektrarne Kozloduy. Objekt bo deloval približno 60 let, nato pa bo zaprt in nadzorovan več kot 300 let. Sestavlja ga 66 armiranobetonskih struktur s skupno kapaciteto 138.200 kubičnih metrov odpadkov. Odlagališče je namenjeno izključno odpadkom, nastalim v Bolgariji, vključno z industrijskimi, medicinskimi in gospodinjskimi odpadki ter odpadki iz razgradnje starejših enot Kozloduja, ne pa visokoradioaktivnim odpadkom ali izrabljenemu gorivu. Zgrajeno je v skladu z varnostnimi standardi IAEA in uporablja večbarierni sistem zaščite. Gradnja se je začela leta 2017 kot del zavez ob pristopu k EU. Projekt predstavlja pomemben korak k celovitemu upravljanju radioaktivnih odpadkov v državi.
Evropska komisija je države članice pozvala, naj ne zapirajo jedrskih elektrarn prezgodaj, saj želi omiliti energetsko krizo, ki jo je sprožil konflikt na Bližnjem vzhodu in motnje, kot je zaprtje Hormuške ožine. Ker 57 % energije v EU še vedno izvira iz fosilnih goriv, za katera je bilo leta 2025 porabljenih 340 milijard evrov, Komisija poudarja nujnost pospešitve prehoda na čisto, domačo energijo. Jedrska energija ima pri tem ključno vlogo za razogljičenje, energetsko varnost in konkurenčnost industrije, zato Komisija priporoča razvoj malih modularnih reaktorjev (SMR) ter podaljšanje življenjske dobe obstoječih elektrarn. Po ocenah bo do leta 2050 potrebnih 241 milijard evrov naložb. Države EU so razdeljene: Nemčija in Španija opuščata jedrsko energijo, medtem ko Francija in Belgija krepita ali podaljšujeta njeno uporabo.
Memorandum o soglasju odpira pot razvoju reaktorjev na staljeno sol (MSR) na Nizozemskem pod vodstvom podjetja Thorizon ter partnerjev, kot sta NRG-Pallas in EPZ. Načrt vključuje tri ključne mejnike: nenuklearni testni objekt v Zeelandu do leta 2027, jedrski demonstracijski reaktor Thorizon Pioneer v Pettnu do 2028 ter prvo komercialno elektrarno Thorizon One (100 MWe) v Zeelandu do 2034. Pioneer bo služil preverjanju tehnologije, medtem ko bo Thorizon One proizvajal nizkoogljično energijo in recikliral dolgotrajne jedrske odpadke z uporabo torija. Projekt naj bi pritegnil več kot milijardo evrov naložb in ustvaril tisoče delovnih mest, kar bi Nizozemsko postavilo v središče naprednih jedrskih inovacij. Pri projektu sodelujejo tudi regionalne oblasti in investitorji, možna pa je podpora Evropske investicijske banke.
Enota 6 v jedrski elektrarni Kashiwazaki-Kariwa je ponovno začela komercialno obratovanje, kar je prvi ponovni zagon podjetja Tokyo Electric Power Company po jedrski nesreči v Fukushimi. Reaktor z močjo 1.356 MWe je bil zaustavljen od leta 2012 in je v začetku leta 2026 doživel več poskusov ponovnega zagona, pri čemer so se pojavile tehnične težave, kot so alarmi na krmilnih palicah in poškodbe opreme. Po popravilih in pregledih je uspešno opravil preizkuse delovanja pod nadzorom NRA, ki je odobrila začetek obratovanja. Čeprav elektrarna ni bila neposredno poškodovana leta 2011, so bile vse enote ustavljene. Ponovni zagon je del postopnega vračanja Japonske k jedrski energiji, pri čemer trenutno obratuje 14 reaktorjev.