Zaprtje jedrskih elektrarn v Nemčiji je bila »ogromna napaka«, pravi Merz
Nemška odločitev, da zapre vse svoje jedrske elektrarne, je bila »ogromna napaka« in je gospodarstvo drago stala, je včeraj dejal kancler Friedrich Merz v nagovoru Nemški gospodarski in industrijski zbornici v Dessauu.
Njegove izjave so ponovno zanetile razpravo o dolgoročni energetski strategiji države in njenih zmogljivostih za proizvodnjo električne energije.
»Opustitev jedrske energije je bila resna strateška napaka … preprosto nimamo dovolj proizvodnih zmogljivosti za energijo,« je dejal Merz.
Nemški energetski sistem je zdaj odvisen od državnih posegov, da bi cene ostale na sprejemljivi ravni.
»Če bi želeli znova imeti sprejemljive tržne cene za proizvodnjo energije, bi morali trajno subvencionirati cene energije iz zveznega proračuna,« je dejal Merz in dodal: »Tega dolgoročno ne moremo početi.«
Nemčija je pospešila opuščanje jedrske energije po jedrski nesreči v Fukušimi na Japonskem marca 2011. Vlada takratne kanclerke Angele Merkel je pohitrila izstopni načrt, ki je bil prvič sprejet leta 2000. Cilj politike je bil zmanjšati jedrska tveganja in hkrati pospešiti Energiewende oziroma »energetski preobrat«, nemški energetski prehod, osredotočen na obnovljive vire.
Merz je dejal, da je odločitev o izstopu iz jedrske energije imela dolgoročne strateške posledice.
V desetletju 2010–2019 je Nemčija postopoma zapirala svoj jedrski park. Opuščanje se je zaključilo aprila 2023, ko so bili zadnji trije reaktorji — Isar 2, Emsland in Neckarwestheim 2 — trajno izključeni iz omrežja, s čimer se je končalo približno šest desetletij proizvodnje električne energije iz jedrskih virov.
Zapiranja so potekala sredi evropske energetske krize po ruski invaziji na Ukrajino. Kljub ponovni razpravi o vlogi jedrske energije pri energetski varnosti so obratovalno dobo preostalih reaktorjev podaljšali le za tri mesece, preden so jih zaprli.
Merz je dejal, da bi morala Nemčija v tem obdobju vsaj ohraniti svojo zadnjo preostalo jedrsko zmogljivost.
»Če se že odločiš za to, bi moral vsaj pred tremi leti pustiti zadnjo preostalo jedrsko elektrarno v Nemčiji priključeno na omrežje, da bi imeli vsaj takšno proizvodno zmogljivost električne energije, kot smo jo imeli do takrat,« je dejal.
Dodal je, da je izstop iz jedrske energije prispeval k visokim stroškom in zapletenosti nemškega energetskega prehoda.
»Tako zdaj izvajamo najdražji energetski prehod na vsem svetu,« je dejal. »Ne poznam nobene druge države, ki bi stvari naredila tako drage in zapletene kot Nemčija.«
Opuščanje jedrske energije, ki so ga podprle zaporedne vlade, so nasprotniki kritizirali kot dejavnik, ki otežuje nemški cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2045.
Čeprav je Merz zagovarjal stališče, da bi morala Nemčija ohraniti jedrske zmogljivosti, se splošno meni, da ponovni zagon trajno zaprtih reaktorjev ni izvedljiv.
Kitajska začenja gradnjo inovativnega jedrskega projekta
Na prvi fazi jedrskega projekta Xuwei v kitajski provinci Jiangsu so vlili prvi beton za jedrski otok bloka 1. Elektrarna bo zagotavljala tako industrijsko toploto kot električno energijo, in sicer s povezovanjem visokotemperaturnega plinsko hlajenega reaktorja z dvema tlačnovodnima reaktorjema Hualong One.
Prva faza projekta Xuwei je bila med enajstimi reaktorji, ki jih je kitajski državni svet odobril avgusta 2024. Kitajska nacionalna jedrska korporacija (China National Nuclear Corporation – CNNC) namerava na lokaciji v mestu Lianyungang v provinci Jiangsu zgraditi dva bloka Hualong One z neto močjo 1208 MWe ter en blok z visokotemperaturnim plinsko hlajenim reaktorjem (HTGR) z močjo 660 MWe. Projekt bo opremljen s postajo za parno izmenjavo toplote, ki bo prvič uporabljala način obratovanja pretvorbe toplote v električno energijo.
CNNC projekt opisuje kot »prvi demonstracijski projekt na svetu z dvojno sklopitvijo, ki združuje jedrski tlačnovodni reaktor tretje generacije in visokotemperaturni plinsko hlajeni jedrski reaktor četrte generacije«.
Slovaška in ZDA podpisali sporazum o jedrski energiji
Slovaški predsednik vlade Robert Fico in ameriški minister za energijo Chris Wright sta podpisala medvladni sporazum o pospešitvi jedrskega programa evropske države, ki med drugim vključuje postavitev novega bloka z močjo 1200 MWe.
V skladu z medvladnim sporazumom bosta državi sodelovali na širokem področju dejavnosti na področju jedrske energije, »vključno z reaktorskimi tehnologijami, dobavnimi verigami, najboljšimi praksami na področju varnosti in zaščite, razvojem delovne sile ter dolgoročnim načrtovanjem projektov«.
Premier Fico je dejal: »Ta trenutek vidim kot pomemben mejnik v naših dvostranskih odnosih, hkrati pa tudi kot jasen signal, da Slovaško in Združene države povezuje skupno strateško razmišljanje o prihodnosti energetike – o njeni varnosti, trajnosti in tehnološki zrelosti.«
Ameriški minister za energijo Wright je dodal: »Današnji sporazum o civilni jedrski energiji odraža našo skupno zavezanost krepitvi evropske energetske varnosti in suverenosti za prihodnja desetletja. Z uvajanjem vodilne ameriške jedrske tehnologije ustvarjamo na tisoče dobro plačanih delovnih mest v ZDA, širimo svetovne trge za ameriška jedrska podjetja in spodbujamo gospodarsko rast doma.«
NASA in DOE želita do leta 2030 postaviti jedrski reaktor na Luni
Ameriški vladni vesoljski in energetski agenciji sta obnovili zavezo skupnemu delu pri razvoju cepitvenega vira energije za uporabo na površju Lune in pri prihodnjih misijah na Mars.
NASA in ameriško ministrstvo za energijo (DOE) sta sporočila, da sta pred kratkim podpisala memorandum o soglasju, s katerim sta utrdila sodelovanje in pospešila uresničevanje »vizije ameriške prevlade v vesolju«, določene v izvršnem ukazu, ki ga je 18. decembra podpisal ameriški predsednik Donald Trump. Poleg »vrnitve Američanov na Luno do leta 2028« – v okviru programa Artemis – ta ukaz kot prednostno nalogo vključuje tudi namestitev jedrskih reaktorjev na Luni in v orbiti, vključno z razvojem reaktorja na lunini površini do leta 2030.
»V skladu z nacionalno vesoljsko politiko predsednika Trumpa so Združene države zavezane vrnitvi na Luno, gradnji infrastrukture za trajno prisotnost ter naložbam, potrebnim za naslednji velikanski korak proti Marsu in dlje,« je dejal administrator NASA Jared Isaacman. »Uresničitev te prihodnosti zahteva izkoriščanje jedrske energije. Ta sporazum omogoča tesnejše sodelovanje med Naso in ministrstvom za energijo pri zagotavljanju zmogljivosti, potrebnih za začetek zlate dobe raziskovanja in odkrivanja vesolja.«
Skanska bo izdelala prototip aseizmičnega ležišča za Rolls-Royce SMR
Družba Rolls-Royce SMR je z britansko podružnico Skanska UK sklenila pogodbo za dobavo demonstratorja podstavka aseizmičnega ležišča za svoj mali modularni reaktor. Te naprave za strukturno izolacijo so ključni del zasnove tovarniško izdelane jedrske elektrarne.
Aseizmična ležišča so nameščena pod jedrskim otokom elektrarne in služijo razklopu reaktorske stavbe od gibanja tal med potresom. Z absorpcijo in razpršitvijo potresne energije zmanjšujejo sile, ki se prenašajo na nadgradnjo, ter tako ohranjajo tako strukturno celovitost kot funkcionalnost objekta.
Projekt bo izveden v Skanskinem obratu za izdelavo konstrukcij v Doncasterju v Angliji in vključuje izdelavo prototipa podstavka aseizmičnega ležišča. Skanska – eno največjih švedskih podjetij – je med vodilnimi svetovnimi družbami na področju razvoja projektov in gradbeništva.
»Sodelovanje s Skansko je pomemben korak naprej pri dokazovanju zmogljivosti naše tehnologije aseizmičnih ležišč in pri predstavitvi našega modularnega pristopa k gradnji,« je dejala Ruth Todd, direktorica operacij in dobavne verige pri Rolls-Royce SMR. »Z delom z zaupanja vrednim izvedbenim partnerjem zmanjšujemo tveganja našega ‘flotnega’ pristopa ter ustvarjamo priložnosti, da bodo imeli britanski in češki dobavitelji pomembno vlogo pri uresničevanju poslanstva Rolls-Royce SMR.«