Kitajska začenja gradnjo dveh novih jedrskih enot
Za jedrska otoka bloka 1 jedrske elektrarne Bailong v avtonomni regiji Guangxi Zhuang na Kitajskem ter bloka 2 elektrarne Lufeng v provinci Guangdong je bil vlit prvi beton, s čimer se je uradno začela gradnja obeh reaktorjev tipa CAP1000.
Gradnja prve faze elektrarne Bailong (bloka 1 in 2) je bila med odobritvami za 11 novih reaktorjev, ki jih je kitajski državni svet odobril avgusta 2024. Državna družba State Power Investment Corporation (SPIC) načrtuje izgradnjo dveh tlačnovodnih reaktorjev CAP1000 – kitajske različice Westinghousovega reaktorja AP1000 – kot prvo fazo projekta. Za oba bloka je predvidena naložba v višini približno 40 milijard juanov (5,6 milijarde USD), čas gradnje pa naj bi znašal 56 mesecev. Izkop približno 66.000 kubičnih metrov zemljine za gradbeno jamo – ki bo po dokončanju globoka 12,2 metra in bo obsegala približno 3000 kvadratnih metrov – se je začel konec decembra 2024.
Hčerinska družba SPIC, Shanghai Nuclear Engineering Research & Design Institute (SNERDI), ki je skupni glavni izvajalec projekta, je sporočila, da je 22. decembra vlila prvi beton za temeljno ploščo jedrskega otoka bloka 1 v Bailongu. Podjetje je navedlo, da je bilo v nekaj več kot 64 urah vgrajenih skupaj 6.662 kubičnih metrov betona.
Elektrarna Bailong, ki leži na polotoku Jiangshan v mestu Fangchenggang v provinci Guangxi, je načrtovana s skupno šestimi enotami, skupno nameščeno močjo 8,62 GWe in skupno naložbo v višini približno 120 milijard juanov. Prva faza projekta temelji na zasnovi CAP1000, pri čemer ima vsaka enota moč 1,25 milijona kilovatov. V kasnejših fazah so na lokaciji predvideni tudi štirje reaktorji CAP1400. Elektrarna leži približno 24 kilometrov od meje z Vietnamom in okoli 30 kilometrov jugozahodno od jedrske elektrarne Fangchenggang družbe China General Nuclear.
Zelenski predstavil alternativni načrt za prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje
Ukrajina bi prejela 50 % proizvodnje električne energije iz jedrske elektrarne Zaporožje v okviru 20-točkovnega mirovnega načrta, ki ga je 30. decembra predstavil predsednik Volodimir Zelenski. Načrt vključuje določene koncesije Rusiji v prizadevanjih za končanje konflikta v Ukrajini.
Predlog je skrajšana različica 28-točkovnega mirovnega načrta, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa, in predvideva vzpostavitev tako imenovanega »utrjenega pasu«, sestavljenega iz mest v vzhodni ukrajinski regiji Doneck, katerega namen je zaščita Ukrajine pred morebitnimi nadaljnjimi vdori iz Moskve.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v mirovnih pogajanjih zahteval pridobitev celotne regije Doneck in je odstop ozemlja postavil kot pogoj za končanje vojne. Namesto ozemeljskih koncesij je Zelenski ponudil vzpostavitev demilitariziranega območja vzdolž frontne črte, kar bi zahtevalo umik ruskih in ukrajinskih sil z območij, opredeljenih v sporazumu.
Jedrska elektrarna Zaporožje, največja v Evropi, je eno glavnih spornih vprašanj v mirovnem načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne med Rusijo in Ukrajino.
V okviru Zelenskega načrta je ukrajinska vlada predlagala, da bi Ukrajina prejela 50 % električne energije iz Zaporožja, Združene države pa bi nadzorovale preostalih 50 % elektrarne ter odločale o razdelitvi njenih sredstev, poroča CNN.
Zelenski naj bi zavrnil prejšnji predlog, po katerem bi ZDA, Ukrajina in Rusija skupni projekt razdelile na tri enake dele, pri čemer bi vsaka država prejela 33 % proizvodnje elektrarne.
»Jasno je, da se to za Ukrajino sliši zelo neugodno in ne povsem realistično. Kako bi lahko po vsem tem imeli skupno poslovanje z Rusi?« je dejal Zelenski v intervjuju za NBC.
Pred srečanjem s Trumpom na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi v nedeljo je Zelenski poudaril, da sta ozemeljska celovitost in nadzor nad Zaporožjem neizpogajljivi ter ju označil kot »rdeči črti« Ukrajine.
Povedal je tudi, da so države o vprašanju elektrarne opravile več kot 15 ur pogovorov. Elektrarno so ruske sile zasedle kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022, nahaja pa se blizu bojišč na jugovzhodu države.
Po navedbah spletnega portala Modern Diplomacy s sedežem v Bolgariji osrednje vprašanje ni zgolj lastništvo Zaporožja, temveč nadzor nad proizvedeno energijo in varnostnimi protokoli, ki preprečujejo morebitno katastrofo.
Ameriški proizvajalci jedrskega goriva prejeli 2,7 milijarde USD, saj Washington želi končati odvisnost od Rusije
Združene države Amerike bodo trem proizvajalcem jedrskega goriva dodelile 2,7 milijarde ameriških dolarjev (2,3 milijarde evrov) v okviru prizadevanj za ponovni zagon domače proizvodnje in zmanjšanje odvisnosti ZDA od ruskega obogatenega urana.
Ameriško ministrstvo za energijo (DOE) je sporočilo, da bo ta podpora v naslednjih desetih letih okrepila domače zmogljivosti za obogatitev urana, kar je del zaveze predsednika Donalda Trumpa k večji energetski varnosti in zmanjšanju odvisnosti od tujih dobaviteljev.
Po navedbah ministrstva gre za »zgodovinsko« naložbo, ki povečuje ameriške zmogljivosti za proizvodnjo nizko obogatenega urana (LEU) ter spodbuja vzpostavitev novih dobavnih verig in inovacij za visokoobogateni nizko obogateni uran (HALEU), s ciljem ustvarjanja ameriških delovnih mest in začetka nove renesanse jedrske energije v ZDA.
Sredstva bodo prejela podjetja American Centrifuge Operating, General Matter in Orano Federal Services. Vsako od njih bo prejelo po 900 milijonov dolarjev.
Podjetje American Centrifuge Operating, hčerinska družba ameriškega podjetja za obogatitev urana Centrus Energy, bo vzpostavilo domače zmogljivosti za obogatitev HALEU. Tudi podjetje General Matter, ki ga podpira milijarder in vlagatelj tveganega kapitala Peter Thiel, bo razvilo domače zmogljivosti za obogatitev HALEU. Orano Federal Services, ki je del skupine Orano, pa bo razširilo domače zmogljivosti ZDA za obogatitev LEU.
HALEU je napredno jedrsko gorivo, potrebno za številne reaktorje nove generacije, z obogatitvijo med 10 % in 19,75 %. LEU uporabljajo obstoječi reaktorji, njegova obogatitev pa znaša med 3 % in 5 %.
Dodeljena sredstva so del širših prizadevanj za vzpostavitev varne domače dobavne verige jedrskega goriva in postopno odpravo odvisnosti ZDA od cenovno ugodnega ruskega obogatenega urana. ZDA so bile nekoč vodilni svetovni dobavitelj obogatenega urana, danes pa imajo le še en večji komercialni obrat za obogatitev, in sicer v Novi Mehiki, ki je v lasti podjetja Urenco, konzorcija iz Združenega kraljestva, Nizozemske in Nemčije. Kljub temu pa obrat American Centrifuge v Ohiu, ki je v lasti podjetja Centrus Energy, že proizvaja LEU in je začel tudi proizvodnjo HALEU za napredne reaktorje.
Odvisnost ZDA od tujih virov
Po podatkih ameriške Uprave za energetske informacije (EIA) Rusija zagotavlja približno 24–27 % obogatenega urana oziroma storitev obogatitve za ameriške jedrske elektrarne. Po Rusiji sledijo Francija z 12 %, Nizozemska z 8 % in Združeno kraljestvo s 7 %. Skupno so ZDA pri 71,7 % obogatenega urana odvisne od tujih virov.
Ameriški kongres je maja 2024 sprejel zakon o prepovedi uvoza ruskega urana, ki prepoveduje uvoz ruskega LEU. Vendar zakon omogoča izjeme, ki dovoljujejo nadaljevanje uvoza iz Rusije do leta 2028, da bi se preprečile takojšnje zaustavitve reaktorjev, popolna prepoved pa bo začela veljati kasneje.
Napoved prihaja v času, ko Trumpova administracija močno podpira širitev ameriške jedrske industrije. Povpraševanje po električni energiji narašča, predvsem zaradi rasti velikih podatkovnih centrov, potrebnih za umetno inteligenco.
»Današnje dodelitve sredstev kažejo, da je ta administracija zavezana tesnemu sodelovanju z industrijo in kongresom pri vzpostavitvi varne domače dobavne verige jedrskega goriva, ki bo sposobna proizvajati goriva za današnje reaktorje in napredne reaktorje prihodnosti,« je v izjavi dejal minister za energijo Chris Wright.
DOE je poleg tega dodelil še dodatnih 28 milijonov dolarjev podjetju Global Laser Enrichment iz Wilmingtona v Severni Karolini za nadaljnji razvoj tehnologije obogatitve urana naslednje generacije. Ta sredstva so bila dodeljena na podlagi konkurenčnega razpisa, objavljenega decembra lani.