Slovenija pravi, da so pogoji financiranja za morebitno novo enoto v Krškem ugodni ob začetku načrtovalnega obdobja
Slovenska vlada je sporočila, da bo nadaljevala s pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za elektrarno, ki bo vseboval vse podrobnosti glede lokacije novega reaktorja, financiranja, tehnologije in dobaviteljev.
Premier Robert Golob je po napovedi DPN za medije dejal, da drugo poročilo ministrstva za finance poudarja pomen financiranja za morebitni novi reaktor.
Poudaril je, da je polovica cene nove jedrske elektrarne odvisna od stroškov financiranja ter da gre za kapitalsko intenziven projekt z dolgimi obdobji odplačevanja.
»Cene, o katerih smo bili danes obveščeni, so zelo ugodne za razvoj energetsko intenzivne industrije v Sloveniji in za gospodarski razvoj države. Veseli smo, da lahko nadaljujemo postopke do točke, ko bodo lahko državljani v naslednjih dveh letih odločali, ali želimo zgraditi drugi blok ali ne,« je dejal Golob.
Referendum naj bi potekal do konca leta 2027 oziroma v začetku leta 2028.
Golob je dodal, da je državni dolg daleč najugodnejša možnost financiranja jedrskega projekta, saj »daje zagotovilo, da cena električne energije iz novega objekta ne bo le konkurenčna za slovensko industrijo, temveč tudi mednarodno.«
Elektrarna Nuklearna elektrarna Krško je v enakih deležih v lasti hrvaške družbe Hrvatska Elektroprivreda ter slovenske državne skupine GEN Group, ki je matična družba podjetja Gen Energija. Vendar trenutne načrte za novi reaktor v Krškem vodi izključno Slovenija.
Krško zagotavlja približno 20 % potreb po električni energiji v Sloveniji in 16 % na Hrvaškem.
Oktobra 2025 je Slovenija podpisala sporazum o jedrskem sodelovanju s francoskim državnim energetskim podjetjem EDF. Francosko podjetje se bo za gradnjo morebitnega drugega bloka potegovalo z ameriškim podjetjem Westinghouse.
Elektrarna z močjo 696 MW v Krškem že uporablja reaktorsko tehnologijo podjetja Westinghouse in je edina jedrska elektrarna v Sloveniji. Nahaja se na vzhodu države ob meji s Hrvaško in je začela komercialno obratovati leta 1983.
Hrvaška si z novim osnutkom zakona zastavlja cilj 30 % električne energije iz jedrske energije do leta 2040
Hrvaška je z novim osnutkom zakona o razvoju jedrske energije določila cilj, da do leta 2040 iz jedrskih virov zagotovi 30 % svojih potreb po električni energiji.
Osnutek zakona predvideva, da bo v šestih mesecih pripravljen »program aktivnosti«, ki bo zajemal vse potrebne študije in analize, leto pozneje pa bo predstavljen Načrt razvoja jedrske energije za miroljubne namene.
Nato naj bi bil sprejet poseben zakon, ki bo po izvedbi vseh regulativnih postopkov določil končno lokacijo morebitne jedrske elektrarne.
Osnutek zakona je predstavil hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar, ki je dejal, da gre za strateški korak naprej pri krepitvi energetske varnosti države, konkurenčnosti gospodarstva in trajnosti elektroenergetskega sistema.
»V času, ko poraba električne energije narašča in podnebni cilji postajajo vse zahtevnejši, jedrska energija predstavlja stabilen, nizkoogljičen in dolgoročno stroškovno učinkovit vir energije,« je dejal Šušnjar.
»S tem zakonom Hrvaška izbira nov vir energije in sprejema strateško odločitev, ki potrjuje njeno zavezanost energetski varnosti, podnebni odgovornosti in tehnološkemu napredku.«
Hrvaška na svojem ozemlju nima jedrskih elektrarn, je pa solastnica enoblokovne Nuklearne elektrarne Krško v sosednji Sloveniji.
Osnutek zakona navaja, da bo vlada še naprej preučevala dodatne enote v Krškem ter možnosti za nove jedrske zmogljivosti, vključno z malimi modularnimi reaktorji (SMR).
Francija objavila energetski načrt, ki potrjuje gradnjo šestih novih jedrskih elektrarn
Francija je objavila ključni energetski načrt, s katerim želi do leta 2030 doseči 60-odstotni delež električne energije v končni rabi energije, ob gradnji šestih novih jedrskih reaktorjev in hkratnem razvoju obnovljivih virov.
V središču strategije, uradno imenovane tretji večletni energetski program (PPE3), je glavni cilj povečati delež električne energije v skupni porabi energije v državi na 60 % do leta 2030, s približno 30 %, kolikor znaša danes.
Francoski mediji poročajo, da je bil PPE3 dokončno usklajen po več letih razprav. Načrt predvideva znižanje ciljev za vetrno in sončno energijo ter opušča zahtevo, da bi moralo državno podjetje EDF zapirati jedrske elektrarne.
V načrt je vključenih šest novih reaktorjev generacije EPR2, dodatnih osem pa je navedenih kot možnost.
EDF je sporočil, da je zavezan izvajanju PPE3 z gradnjo šestih reaktorjev EPR2 ter možnostjo za še osem dodatnih, podaljševanjem življenjske dobe obstoječih jedrskih reaktorjev ter oživitvijo naložb v hidroenergijo ob ohranjanju strokovnega znanja na področju obnovljivih virov, zlasti vetrnih elektrarn na morju.
»Ekipe EDF so mobilizirane za izvedbo teh projektov v skladu z zahtevami glede varnosti, zaščite, kakovosti, rokov in stroškov,« so zapisali v izjavi.
Predsednik uprave in generalni direktor EDF Bernard Fontana je dejal: »Objava večletnega energetskega programa EDF omogoča napredovanje k našim ciljem: zagotoviti Francozom danes in prihodnjim generacijam konkurenčno, suvereno in nizkoogljično električno energijo.«
Državno podjetje za jedrski gorivni cikel Orano je sporočilo, da priložnosti, ki jih prinaša PPE3, pomenijo pomembne tekoče in prihodnje naložbe vzdolž celotnega gorivnega cikla. To vključuje zagotavljanje rudarskih virov ter povečanje industrijskih zmogljivosti za bogatenje urana.
PPE3 predvideva tudi nadaljevanje francoske strategije obdelave in recikliranja izrabljenega goriva, vključno z »obnovo« obrata za predelavo in recikliranje jedrskega goriva La Hague v Normandiji na severu države ter obrata Melox v departmaju Gard na jugu Francije.
Gre za program, ki predvideva obsežne naložbe v obdobju več desetletij.
EDF je že vložil vlogo za dovoljenje za gradnjo dveh reaktorjev EPR2 v kraju Penly v Normandiji. Drugi par reaktorjev EPR je načrtovan v kraju Gravelines, približno 170 kilometrov severovzhodno od Penlyja.
Oktobra je EDF sporočil, da namerava že leta 2027 vložiti zahtevo za okoljevarstveno dovoljenje in začeti pripravljalna dela za dva reaktorja EPR2 na lokaciji Bugey na jugovzhodu Francije.
Bugey naj bi bil tretji projekt v okviru velikega francoskega načrta za uvedbo novih enot EPR2.