Kaj se lahko fuzija nauči od fisije pred približevanjem komercialne uvedbe?
Ker naj bi komercialne fuzijske elektrarne začele obratovati sredi 30. let tega stoletja, se industrija fuzije vse bolj osredotoča na vzpostavitev regulativnih, prostorskih, tržnih in finančnih okvirov, potrebnih za njihovo uvedbo. Združeno kraljestvo je predstavljeno kot vodilna država pri vzpostavljanju takšnega okolja, pri čemer so izkušnje fisijske energetike posebej pomembne na področjih regulative, infrastrukture, razvoja kadrov in dobavnih verig.
Ena ključnih prednostnih nalog je sorazmerna regulacija. Za razliko od fisije fuzija ne vključuje samovzdržne verižne reakcije in ne ustvarja dolgoživih radioaktivnih odpadkov, zato bi lahko celovita uporaba klasičnih regulativnih režimov za fisijo po nepotrebnem ovirala razvoj, ne da bi s tem izboljšala varnost. Prostorsko načrtovanje mora razvijalcem že zgodaj zagotoviti večjo gotovost, lokalnim postopkom pa omogočiti osredotočanje na dejanske lokalne vplive. Primer takšnega pristopa je osnutek nacionalne politike EN8 za fuzijske elektrarne v Združenem kraljestvu.
Članek poudarja tudi pomen privlačnega in predvidljivega tržnega okolja, pri čemer izpostavlja vlogo mehanizma Contracts for Difference pri pospešitvi razvoja vetrne energije na morju. Fuzijska industrija naj bi se od fisije učila tudi pri vzpostavljanju dobrih odnosov z lokalnimi skupnostmi, kar bo ključno za pridobivanje javne podpore novim fuzijskim objektom.
Leta 2025 dosežena nova rekordna proizvodnja električne energije iz jedrske energije
Jedrski reaktorji po svetu so leta 2025 proizvedli rekordnih 2.702 TWh električne energije, s čimer so presegli prejšnji rekord 2.667 TWh iz leta 2024, ugotavlja poročilo World Nuclear Outlook Report Svetovnega jedrskega združenja. Svetovna jedrska flota je ohranila tudi visoko zanesljivost obratovanja, saj je povprečni faktor razpoložljivosti leta 2025 znašal 83,7 %.
Poročilo izpostavlja povečanje gradbene aktivnosti: konec leta 2025 je bilo v gradnji 82 GWe novih jedrskih zmogljivosti, gradnja 11 reaktorjev pa se je začela v letu 2025. Skupna načrtovana, predlagana in potencialna zmogljivost je dosegla 416 GWe. Če bodo uresničeni vsi nacionalni cilji in bo obstoječa flota nadaljevala obratovanje, bi lahko svetovna jedrska zmogljivost do leta 2050 dosegla 1.457 GWe, kar je več kot trikratnik sedanjih 423 GWe. Vendar je treba približno 550 GWe predlaganih zmogljivosti še pretvoriti v konkretne projekte.
Največ novih zmogljivosti naj bi bilo zgrajenih v državah, ki jedrsko energijo že uporabljajo, predvsem v ZDA, na Kitajskem, v Franciji, Rusiji in Indiji. Poročilo poziva k stabilnim investicijskim okvirom, učinkovitejši regulaciji, krepitvi dobavnih verig in razvoju kadrov ter poudarja, da sta ohranjanje in podaljševanje obratovanja obstoječih reaktorjev najhitrejši in stroškovno najučinkovitejši način zagotavljanja nizkoogljične električne energije.
Google bo odkupoval električno energijo iz finske jedrske elektrarne
Google je s finskim podjetjem Fortum sklenil dolgoročno pogodbo o nakupu električne energije (PPA), ki zajema do 50 % zmogljivosti jedrske elektrarne Loviisa. Sporazum se bo začel izvajati leta 2028, med letoma 2030 in 2049 pa bo zajemal 50 % proizvodnje elektrarne. Njegov cilj je zagotoviti predvidljive prihodke za financiranje naložb, potrebnih za podaljšanje obratovanja Loviise do leta 2050.
Dva reaktorja VVER-440 v Loviisi trenutno proizvedeta več kot 10 % električne energije na Finskem. Fortum izvaja približno milijardo EUR vreden investicijski program za podaljšanje življenjske dobe elektrarne, pri čemer za projekte v vrednosti približno 700 milijonov EUR naložbene odločitve še niso bile sprejete. PPA naj bi omogočil tudi dodatno povečanje moči za 10 MWe, poleg že načrtovanega povečanja za 38 MWe, ki naj bi bilo zaključeno leta 2028.
Google, ki namerava v letih 2027–2028 na Finskem vložiti 13 milijard EUR v podatkovne centre in spremljajočo infrastrukturo, bo s Fortumom proučil tudi možnosti za razvoj novih jedrskih reaktorjev v Loviisi. Podjetji bosta sodelovali pri razvoju obnovljivih virov, rešitev za prilagajanje odjema in nove jedrske energije, vključno z baterijskim sistemom z močjo 94 MW, načrtovanim za Googlov podatkovni center v Kajaaniju.
Češki regulator odobril gorivo Westinghouse za jedrsko elektrarno Temelín-1
Češki državni urad za jedrsko varnost (SÚJB) je odobril uporabo jedrskega goriva ameriškega podjetja Westinghouse v jedrski elektrarni Temelín. Nove gorivne sestave bodo prvič naložene v reaktor prvega bloka med načrtovanim remontom konec leta 2026.
Družba ČEZ je sporočila, da je odobritev rezultat večletnih priprav, preizkušanj in varnostnih analiz. Strokovnjaki so skoraj dve leti med drugim ocenjevali obnašanje goriva med normalnim obratovanjem, njegovo združljivost z reaktorjem ter zahteve za ravnanje z gorivom in njegovo skladiščenje. Generalni direktor ČEZ Daniel Beneš je odobritev označil za pomemben korak k povečanju energetske varnosti Češke in diverzifikaciji dobaviteljev jedrskega goriva. ČEZ ima strateške zaloge goriva tudi za obe češki jedrski elektrarni, Temelín in Dukovany.
ČEZ je diverzifikacijo dobave goriva začel leta 2018 s pogodbo z Westinghousom, leta 2022 pa jo je razširil s pogodbo s francoskim Framatomom. S tem zmanjšuje odvisnost od ruskega podjetja TVEL pri dobavi goriva za sovjetsko zasnovane reaktorje VVER. Temelín-1 je tlačnovodni reaktor VVER V-320 z močjo 1.027 MW, ki je komercialno začel obratovati leta 2002.