Nesreča na Otoku treh milj (1979) se je razvila iz razmeroma preprostih okvar, ki jih operaterji elektrarne niso pravočasno razumeli in tudi ni bilo na razpolago potrebne instrumentacije. Varnostni sistemi elektrarne so kljub temu pravilno delovali in preprečili kakršnekoli posledice na okolje in ljudi kljub temu, da se je stalila sredica reaktorja. Elektrarna je bila tlačnovodnega tipa, spoznanja zelo analizirane nesreče pa so bila upoštevana tudi v vseh drugih jedrskih elektrarnah na svetu (tudi v Jedrski elektrarni Krško, ki takrat še ni obratovala).
objavljeno v: G. Okolje, Vsa vprašanja
