V bivši Sovjetski zvezi so gradili predvsem dva tipa jedrskih elektrarn.
Njihovi tlačnovodni reaktorji, poimenovani VVER, ki so jih zgradili največ in izvažali tudi v takratne države Vzhodnega bloka, so po svojih fizikalnih zasnovah enaki tlačnovodnim reaktorjem, ki so jih razvili Američani (tudi Jedrska elektrarna Krško je tega tipa). S temi reaktorji ni bilo varnostnih problemov. Černobilski tip reaktorjev pa je fizikalno zasnovan bistveno drugače zato, da je lahko prvotno obratoval na gorivo iz neobogatenega urana (kasneje, v času černobilske nesreče, so ti reaktorji obratovalni na nizko obogaten uran). Iz teh fizikalnih zasnov pa je izvirala lastnost reaktorja, da se je v nekaterih okoliščinah lahko neobvladljivo povečala njegova moč, kar je privedlo do černobilske nesreče. Po nesreči so povečali obogatitev goriva in odpravili to veliko pomanjkljivost projekta. Poleg fizikalnih razlik pa obstajajo tudi velike razlike v izvedbi varnostnih sistemov.
Černobilski tip reaktorja npr. nima zadrževalnega hrama – posebne zelo odporne zgradbe, v kateri je nameščen jedrski del elektrarne in preprečuje sproščanje radioaktivnih snovi v okolje.
objavljeno v: B. Delovanje jedrske elektrarne, Vsa vprašanja
