logo
hrrps://www.ijs.si


Tok rek, ki je posledica padavin, vzdržuje sončna energija.

Anomalija vode (pojav, da ima voda največjo gostoto pri štirih stopinjah Celzija) nima vpliva na fiziologijo človekovega telesa. Normalna temperatura zdravega človeka je med 36 in 37 stopinjami Celzija. Že samo nekaj stopinj nižja temperatura pomeni hudo podhladitev, ki se lahko konča tudi s smrtjo.

V Sloveniji nastanejo visoko radioaktivni odpadki samo ob obratovanju jedrske elektrarne Krško. To so izrabljeni gorivni elementi, ki jih hranijo v bazenu za zgorelo gorivo.

Največ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov prav tako nastane med obratovanjem jedrske elektrarne Krško. Ti so shranjeni v skladišču na lokaciji elektrarne.

Nizko in srednje radioaktivni odpadki medicine, industrije in raziskovalne dejavnosti so shranjenev Prehodnem skladišču na Brinju.

Natančnejši podatki o količini odpadkov so navedeni na spletni strani Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO).

Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov za okolje ni nevarno, saj za svoje “obratovanje” ne potrebuje nobene energije, niti ne oddaja v okolje nobene omembe vredne energije niti sevanja.

Kriteriji pri izbiri lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov so po tehnični plati predvsem geološki. Zelo pomembni so tudi družbeni, npr. poseljenost in družbena sprejemljivost. Več informacij na to temo lahko najdete na spletnih straneh ARAO.

V primeru udarca v zgradbo, v kateri so nizko in srednje radioaktivni odpadki, bi ne bilo pričakovati resnejših posledic, ker je celoten inventar radioaktivnih snovi relativno majhen in razdeljen na precej velik volumen in veliko število kosov.

V primeru udarca v zgradbo, v kateri je bazen za zgorelo gorivo, pa bi bile posledice lahko tudi zelo resne. V izrabljenih gorivnih elementih je inventar radioaktivnih snovi velik. Sprostitev in razpršitev že majhnega dela tega inventarja bi pomenila zelo resno radiološko nesrečo. (glej tudi Radioaktivni odpadki v Sloveniji, pdf, 230 KB)

V Sloveniji nastajajo radioaktivni odpadki v jedrski elektrarni Krško (pretežni delež), medicini in industriji (majhen delež).Skupna letna količina je manj kot 100m3 (za boljšo predstavo – manj kot prostornina sobe 5m x5m x 4m). Vskladiščena prostornina odpadkov je še znatno manjša, ker jim pred skladiščenjem s stiskanjem zmanjšajo prostornino. (glej tudi Radioaktivni odpadki v Sloveniji, pdf, 230 KB)

Radioaktivni odpadki te vrste izvirajo iz uporabe radioaktivnih izotopov v medicini, znanosti in industriji. Shranjeni so v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov, ki se nahaja znotraj Reaktorskega centra (Brinje pri Ljubljani). Ko bo začelo obratovati odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke jedrske elektrarne Krško, bodo tja preseljeni tudi ti odpadki.

Radioaktivne odpadke, ki nastanejo ob delovanju jedrskih elektrarn, delimo v dve vrsti. Nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO) so posledica vzdrževanja, visoko radioaktivni odpadki (VRAO) pa so izrabljeno gorivo.

Ravnanje z NSRAO določajo razmeroma kratkoživi izotopi, katerih aktivnost se po približno 300 letih zmanjša na aktivnost naravnega okolja. VRAO vsebujejo dolgožive izotope, ki bodo ostali aktivni tudi še po 10 000 letih, tako da je za VRAO potrebno uporabiti drugačen način odlaganja kot za NSRAO.

Pravilno odloženi radioaktivni odpadki nimajo vpliva na okolje. Nizko in srednje radioaktivne odpadke odlagajo tipično v površinska odlagališča. To ne pomeni, da ležijo kar na površini zemlje, ampak, da niso zakopani globoko. Visoko radioaktivne odpadke (izrabljene gorivne elemente) bodo odlagali v globinska odlagališča (več sto metrov pod površino). To ni potrebno zaradi njihovega radioaktivnega sevanja (to bi se ustavilo že na manj kot desetih metrih), temveč zaradi preprečevanja zlorabe radioaktivnih snovi.