V Sloveniji je najmočnejša posamezna elektrarna NE Krško(676 Mwe). Med termoelektrarnami je najmočneja TE Šoštanj (683 MWe, kar pa je vsota moči večih TE na isti lokaciji). Med hidroelektrarnami je najmočnejša HE Zlatoličje (141 Mwe) na Dravi. (glej tudi Proizvodnja elektrike v Sloveniji, pdf, 314 KB)

Ob zgorevanju bencina se sprosti toplota ob kemični reakciji (zgorevanju) med kisikom iz zraka ter ogljikom in vodikom iz bencina. Prvotni izvor energije bencina pa je Sonce, ki je s svojo energijo omogočilo nastanek organskih snovi, iz katerih je nato v dolgotrajnem procesu v geoloških plasteh nastala surova nafta – osnovna surovina za pridobivanje bencina.

Glavni namen širše uporabe foto-voltaičnih sončnih celic je pridobivanje električne energije brez izpustov ogljikovega dioksida. Za izdelavo teh celic pa je potrebna električna energija, katere pretežni del pa izvira iz fosilnih virov, ki ob svojem zgorevanju sproščajo ogljikov dioksid. Zato “življensko učinkovitost” izrazimo s količino ogljikovega dioksida, ki ga delovanje celice povzroči na pridobljeno kilovatno uro električne energije.

Pri sedanjih foto-voltaičnih je to približno 0,1 kg/kWh. Za primerjavo: uporaba premoga v termoelektrarni povzroči izpust približno 1 kg/kWh.

Glavni deli vetrne turbine (vetrnice) so rotor z lopaticami, zobniški menjalnik in električni generator. Najbolj pogoste so trikrake turbine, kar pomeni, da imajo tri lopatice. Lopatice (po obliki podobne vitkim letalskim krilom) so nastavljive s posebnim mehanizmom, tako da je delovanje turbine mogoče prilagoditi hitrosti vetra. Zobniški menjalnik poveča število vrtljajev vetrnice na število vrtljajev, ki je primerno za delovanje električnega generatorja. Sklop rotorja, menjalnika in električnega generatorja je nameščen na vrhu nosilnega stolpa.

Nekoliko poenostavljeno rečeno ločimo tri vrste premoga glede na delež lahkih ogljikovodikov in ogljika. Lignit, najmanj kvaliteten med premogi, ima med premogi največji delež lahkih ogljikovodikov, najmanjši delež ogljika in najmanjšo kurilno vrednost. Črni premog ima največji delež ogljika (takega, ki je skoraj sam ogljik, imenujemo antracit) in največjo kurilno vrednost. Rjavi premog je po kvaliteti bližji lignitu kot črnemu premogu. Premogi sem med seboj razlikujejo tudi po vsebnosti škodljivih snovi, predvsem žvepla. V Sloveniji imamo skoraj samo lignit. V Velenju npr. kopljejo lignit kot gorivo za termoelektrarne v Šoštanju.

V sodobnih termoelektrarnah je parni kotel veliko število cevi, ki so kot obloga razporejeni na notranji strani kurišča. Kurišče je jašek škatlaste oblike, v katerega močni ventilatorji, ki delujejo tudi kot mlini za premog, vpihujejo mešanico zraka in premogovega prahu. Ob zgorevanju nastanejo zelo vroči plini, ki grejejo in uparjajo vodo v ceveh, plini pa se zato ohladijo in odtekajo v dimnik. Zelo drobne delce pepela pred izpustom v dimnik polovijo posebni filtri.

Odgovor je odvisen od naravnih danosti države, ki mora zagotoviti svoji preskrbo z elektriko. Država, ki ima primerne naravne pogoje za gradnjo vodnih elektrarn, bo to seveda izkoristila (npr. Norveška, ki proizvede skoraj vso svojo elektriko v vodnih elektrarnah). Država, ki takih naravnih pogojev nima, ima večji interes za izkoriščanje jedrske energije (npr. Francija, ki proizvede skoraj vso elektriko v jedrskih elektrarnah). Bistveno je, da nobeden od teh dveh tipov elektrarn ne sprošča v okolje ogljikovega dioksida in ne povzroča učinka tople grede.

V Sloveniji proizvede jedrska elektrarna Krško približno 40 %, termoelektrarne 35 % in hidroelektrarne 25 % električne energije. V svetu proizvedejo jedrske elektrarne približno 15 %, termoelektrarne 67 %, hidroelektrarne 15 % in ostali obnovljivi viri 3 % električne energije.

V Evropi je pridobljene iz jedrske energije približno 30 % električne energije, v svetu pa 15 %.