logo
hrrps://www.ijs.si


V toplarni lahko pridobimo dragoceno električno energijo in toploto za ogrevanje stanovanj. Zaradi ogrevalne toplote proizvodnja elektrike ni bistveno manjša. V lokalnem kurišču pridobimo samo toploto, pa še zgorevanje je običajno manj učinkovito kot v toplarni.

Glavni sestavni deli termoelektrarne so:

  • kurišče ali zgorevalni prostor, v katerem ob zgorevanju goriva (najpogosteje premoga, nafte ali plina) pridobimo toploto,
  • kotel (dejansko so to cevi, ki obdajajo zgorevalni prostor), v katerem iz vode nastane para,
  •  parna turbina, ki toplotno energijo pare pretvori v mehansko energijo (vrtenje),
  •  električni generator, ki mehansko energijo turbine pretvori v električno energijo,
  • kondenzator, ki izrabljeno paro pretvori v vodo za ponovno napajanje kotla.

Glavna kapljevita goriva so proizvedena iz surove nafte (zemeljskega olja): bencin, dizelsko in kurilno olje ter mazut (včasih imenovan tudi težko olje).

Tehnično in ekonomsko med obema frekvencama (Evropa 50 Hz, Amerika 60 Hz) ni razlike. Frekvenci sta rezultat zgodovinske izbire.

Med alternativnimi viri energije sta najpogosteje uporabljena energija vetra in sonca. Izkoriščanje teh virov je mogoče le ob primernih vremenskih razmerah. Njihova proizvedena električna energija (“pridelana” energija) je odvisna od instalirane moči elektrarne in od časa obratovanja. Instalirana moč vetrnic ali sončnih celic je lahko precej visoka, vendar pa je čas obratovanja nepredvidljiv in včasih zelo kratek, tako da je proizvedena energija mnogo manjša, kot bi lahko sklepali iz instalirane moči. Nepredvidljivost obratovanja je precejšnja težava za elektroenergetski sistem, v katerem je zahtevana precej enakomerna dobava energije. Jedrske elektrarne delujejo veliko večino časa s svojo največjo močjo in so zato eden od najbolj predvidljivih virov v elektroenergetskem sistemu.

Število vseh termoelektrarn na svetu je izredno veliko in ga je skoraj nemogoče navesti, ker njihove velikosti (moči) segajo od nekaj 100 kW do tisočev MW. Skupno proizvedejo približno dve tretjini vse električne energije na svetu. Jedrske elektrarne proizvedejo približno 14 % vse električne energije.

Cena gradnje HE je seveda zelo odvisna od moči in zahtevnosti gradnje. Za približno predstavo velja podatek, da stane gradnja nekaj tisoč evrov na vsak kilovat instalirane moči. Čas gradnje (ob tem ni upoštevano pridobivanje soglasij in raziskave) je kakšnih pet let. Življenska doba HE je praviloma zelo dolga (lahko tudi 100 let), vendar so v tem času običajne zamenjave turbin, generatorjev in druge tehnološke opreme, ki z leti zastarijo.

Cena termoelektrarne je odvisna od vrste goriva. Gradnja TE na plin ali nafto stane okrog 1000 evrov na instaliran kW moči, gradnja TE na premog pa okrog 1500 evrov na kW. Cena instaliranega kW za TEŠ6 je okrog 2000 evrov na kW, kar je znatno več kot cena primerljivih TE. Gradnja TE na premog traja okrog 3 leta, plinsko je mogoče zgraditi hitreje. Življenska doba TE je 30 do 40 let, običajno so vmes potrebne obnove kotlov in turbin.

Razgraditev fotovoltaičnih sončnih elektrarn s silicijevimi celicami ni dorečena. Z vidika okolja najbrž ne bo posebej težavna, saj je silicij eden najpogostejših elementov v naravi in nima škodljivih vplivov. Ostali konstrukcijski deli sončne elektrarne so večinoma kovine, ki jih je mogoče reciklirati.

Brez dvoma so svetovne zaloge nafte (kot tudi vseh drugih surovin) omejene. Nemogoče je napovedati, kdaj je bo zmanjkalo, ker istočasno s porabo odkrivajo nova najdišča nafte in drugih nekonvencionalnih virov (npr. oljnih skriljavcev). Po zelo grobih ocenah je porabljena približno polovica svetovnih zalog nafte.