Zaloge nafte niso tako zanesljivo znane, da bi se dalo napovedati, kdaj je bo zmanjkalo. Napovedi so se vedno izkazale kot napačne, saj so bila pogosto nepričakovano najdena nova ležišča. Premoga še dolgo ne bo zmanjkalo, zaloge so dobro raziskane. Bolj važno, kot napovedati, kdaj bo zmanjkalo fosilnih goriv, pa je že sedaj ukrepati proti sproščanju ogljikovega dioksida v ozračje. Ta namreč povzroča učinek tople grede in že sedaj zaznavno ogrevanje ozračja ter klimatskih pogojev na Zemlji.

Vsak vir energije, tudi če je obnovljiv, je lahko nevaren. Pri vodnih elektrarnah predstavlja npr. znatno nevarnost porušitev jezov. Takih nesreč je bilo v Evropi in v svetu že precej in so bile tipično prave katastrofe.

Največ pepela običajno ostane pri zgorevanju lignita (10 do 20 %).

V Sloveniji je na Dravi 8 elektrarn, na Savi 5 elektrarn in na Soči 3 elektrarne. Moč teh elektrarn je med 10 in 140 MW.

Na Savi so hidroelektrarne Moste, Mavčiče, Medvode, Vrhovo, Boštanj, Blanca in Krško.

Goriva lahko glede na izvor delimo na fosilna, jedrska in bio-goriva. Fosilna (premog, nafta, zemeljski plin, šota) so v geološki zgodovini nastala iz organskih materialov, ki so bili prej na površju. Njihova energija se sprosti ob gorenju (oksidaciji). Jedrska goriva (uran, plutonij, torij) so snovi iz zemeljske skorje, ki v jedrski reakciji cepitve lahko sprostijo velike količine energije ali pa jih v jedrskem reaktorju spremenimo v jedrsko gorivo. Bio-goriva pa so organske snovi (npr.: les, slama, rastlinska olja), ki jih uporabimo kot gorivo kmalu po njihovem nastanku.

Sodoben avto z dizelskim motorjem, ki prevozi letno 20.000 km, porabi približno 1.200 litrov dizelskega olja (“nafte”), avto z bencinskim motorjem pa 1.500 litrov bencina. To gorivo vsebuje približno toliko energije, kot je oddajo 3 tabletke uranovega goriva.

Prednost naštetih virov so obnovljivost. Vodno energijo je razmeroma lahko izkoriščati, ker je koncentrirana in hidroelektrarna ni predraga. To približno velja tudi za biomaso. Energija Sonca, vetra in valovanja pa je precej razpršena in so zato elektrarne za njihovo izkoriščanje zelo drage.

Glavni sestavni del sončne elektrarne so fotovoltaične celice, ki energijo sončnega sevanja neposredno pretvarjajo v električno energijo. Zraven spadajo še montažna ogrodja in elektronika, ki omogoča prenos pridobljene energije v elektroenergetski sistem.

Glavni sestavni del vetrne elektrarne je vetrna turbina, ki gibalno energijo vetra spremeni v mehansko energijo (vrtenje) za pogon električnega generatorja. Pomembni sestavni deli so še zobniški prenosi, električni generator, elektronika in nosilni stolp.

Med primarnimi viri energije (viri, ki so dostopni v naravi) odda največ energije na kg urana. Med fosilnimi viri so to črni premog (trdno gorivo), surova nafta (tekoče gorivo) in zemeljski plin (plinasto gorivo). V zadnjem času goriv ne presojamo samo po kalorični vrednosti, temveč tudi po količini ogljikovega dioksida, ki nastane pri zgorevanju. S tega vidika je najboljši zemeljski plin.