logo


Energijo, ki jo potrebujemo za segrevanje 1 kg snovi za 1 stopinjo Celzija, imenujemo specifična toplota. Specifična toplota vode je 4200 J/kg.

Električna napetost ni nevarna za živa bitja, temveč električni tok, ki ga napetost požene, če je sklenjen tokokrog. Ker ptice samo sedijo na žici pod napetostjo, čez njih ne teče električni tok. Če pa bi z eno nogo stale na eni in bi se z drugo nogo dotaknile sosednje žice na daljnovodu ali pa tal, bi jih pa ubilo.

Švedski znanstvenik Celsius je že v 18. stoletju izbral temperaturno skalo, kjer je označil z O stopinj ledišče vode, s 100 stopinj pa vrelišče vode pri normalnem zračnem tlaku. To definicijo upoštevamo še danes.

Telo (predmet), ki ga izpostavimo sončnemu sevanju, lahko to sevanje absorbira, odbija ali prepušča. Sevanje je prenos energije z elektromagnetnim valovanjem. Včasih lahko opazimo, da se temni predmeti na soncu segrejejo tako močno, da se na njih lahko celo opečemo. Telo, ki absorbira vse vpadlo sevanje, imenujemo črno telo. Vsako telo, ki je v stiku z okoljem (npr. zrakom, podlago na katerem stoji, itd.), katerega temperatura je nižja od temperature telesa, pa toploto tudi oddaja s prevodom, konvekcijo in sevanjem. Konvekcija je prenos toplote s pomočjo gibanja snovi (npr. gibanjem zraka, ki hladi predmet). Predmet, ki ga pustimo na soncu, torej istočasno prejema toploto sončnega sevanja in oddaja toploto na druge načine. Kadar sta količini prejete in oddane toplote enaki (v ravnotežju), se temperatura telesa ne spreminja več.

V elektrarnah jo dobimo tako, da električni generator, ki ga običajno poganja vodna turbina, parna turbina ali kakšen drug stroj, pretvori mehansko energijo v električno energijo. V generatorju so navitja žic, ki se vrtijo v magnetnem polju. Ob tem se v žicah inducira električna napetost, ki požene električni tok.

Temperatura je ena od najvažnejših veličin, s katero označujemo stanje snovi. Snovi sestavljajo atomi in molekule, ki se gibljejo. Temperatura je zunanji znak tega gibanja molekul, ki jih seveda ne vidimo.
Toplota je energija. Definirana je kot tista energija, ki prehaja s toplejšega na hladnejše telo (torej s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo).

V naravi obstajata dva izotopa vodika: običajni (lahki vodik, označujemo s H), ki ima v jedru en sam proton, in težki vodik (označujemo z D), ki ima v jedru poleg protona še nevtron. Oba se s kisikom povežeta v molekulo vode, ki je lahko navadna (lahka) ali težka voda. Navadna in težka voda sta v naravi popolnoma pomešani tako, da pride na približno 6000 molekul navadne vode (H2O) ena molekula težke vode (D2O).

Praviloma so izgube največje pri pretvorbi toplotne energije v mehansko delo. Termoelektrarne in jedrske elektrarne so toplotni stroji, ki toploto zgorevanja goriva (npr. premoga) ali cepitve urana uporabijo za proizvodnjo pare, ki poganja parno turbino, ta pa električni generator.
Razmerje med delom (mehansko energijo), ki ga daje turbina, in vloženo toploto imenujemo toplotni izkoristek. Ta je pri toplotnih strojih, med katere spadajo tudi bencinski in dizelski motorji ter plinske turbine, tipično med 35 % in 45 %.

Toplotnega izkoristka ni mogoče bistveno povečati, ker je posledica drugega glavnega zakona termodinamike in ne slabe tehnologije.

Tok rek, ki je posledica padavin, vzdržuje sončna energija.

Anomalija vode (pojav, da ima voda največjo gostoto pri štirih stopinjah Celzija) nima vpliva na fiziologijo človekovega telesa. Normalna temperatura zdravega človeka je med 36 in 37 stopinjami Celzija. Že samo nekaj stopinj nižja temperatura pomeni hudo podhladitev, ki se lahko konča tudi s smrtjo.