logo
hrrps://www.ijs.si


Značilno za kapljevino je, da teče, da nima določene oblike, vendar ima določeno prostornino. Kapljevina tudi ni stisljiva.

Voda ima pri štirih stopinjah Celzija največjo gostoto.

Vrelišče kapljevin (vode, alkohola, živega srebra itd.) je odvisno od tlaka nad gladino kapljevine.

Sončni kolektorji pretvarjajo sončno energijo v toploto, sončne celice (pravimo jim tudi fotovoltaične sončne celice) pa v električno energijo.

Na sončen dan je zrak ob tleh toplejši, ker se segreje v stiku s toplimi tlemi, ki so prejele energijo sončnega sevanja. Zrak ob tleh pa je ponoči lahko tudi hladnejši, ker tla oddajajo svojo toploto s sevanjem v nebo in se ohladijo. V stiku s hladno površino tal se ohladi tudi zrak.

Gostota snovi je odvisna od kemičnega elementa (natančneje masnega števila) in od razporeditve atomov v snovi (trdna snov, kapljevina ali plin).

V ledu, ki nastane iz morske vode (tudi v arktičnem ledu) ni soli. Ob zmzovanju se molekule vode urejajo v kristalno strukturo, v katero se sol ne more vgraditi in se zato izloči.

Zračni tlak na vrhu Triglava je nekaj več kot 70 kPa (kilopaskalov) oziroma dobrih 70 % normalnega zračnega tlaka.

Električno energijo prenaša od vira do porabnika električni tok v vodniku (žici). Električni tok pa je tok elektronov.

Energije v resnici ne “dobimo”, ampak le pretvorimo razne vrste primarne energije v tako, kot jo potrebujemo (npr. elektriko in toploto). Primarni viri energije so tisti, ki obstajajo v naravi: Sonce (del te energije se že v naravi pretvori v vodno energijo, vetrno energijo in biomaso), fosilna goriva, uran, geotermalni viri, plimovanje (gravitacijski vpliv Lune in Sonca).