Če voda vsebuje primesi (npr. sol, maščobe, proteine, beljakovine itd.) se vrelišče mešanice malo zviša. Zato ob segrevanju čista voda zavre prej kot mleko ali slana voda.

Glede na pretvorbo energije ločimo v elektrotehniki predvsem tri vrste strojev in naprav:

Vrelišče vode pri 0,5 bara je 81,3 °C. Tak zračni tlak in vrelišče vode bi imeli na višini približno 5500 metrov nad morjem.

Kar vidimo kot oblak, je velikansko število drobnih vodnih kapljic ali ledenih kristalčkov, ki lebdijo v zraku. Gostota snovi v oblaku je enaka gostoti okoliškega zraka, saj bi sicer oblak “padel” na Zemljo. Pade seveda le dež, kar so vodne kapljice, ki so prevelike, da bi lahko še lebdele v zraku. Maso oblaka lahko ocenimo tako, da upoštevamo gostoto zraka, ki je na morski gladini 1,2 kg na kubični meter, z višino pa se zmanjšuje. Kubični kilometer oblaka bi imel maso približno milijon ton (toliko, kot kubični kilometer zraka). Oblak z velikostjo 1 km pa bi bil samo majhen poletni oblaček.

Vrelišče vode je odvisno od tlaka in je fizikalna veličina, s katero je definirana Celzijeva temperaturna lestvica. 100 stopinj Celzija je vrelišče vode pri normalnem atmosferskem tlaku, ki je definiran kot tlak 760 mm visokega stolpca živega srebra.

Zdi se nam, da je v gorah malo vode, ker ta hitro odteče v doline. Seveda pa je v gorah lahko ogromno vode v obliki snega in ledu.

Vrelišče tekočine je odvisno od tlaka tekočine. Npr. vrelišče vode pri normalnem zračnem tlaku (1 fizikalna atmosfera, definirana kot tlak 760 mm visokega stolpca živega srebra) je 100 stopinj Celzija. Pri nižjem tlaku je tudi vrelišče nižje. Tako voda na vrhu Triglava, kjer je zračni tlak približno 3/4 normalnega, zavre približno pri 90 stopinjah Celzija. Pri visokih tlakih se vrelišče poviša, npr. pri tlaku, ki je stokrat višji od normalnega, je vrelišče vode nekoliko nad 300 stopinj Celzija.

Zgoraj povedano velja za vodo. Druge kapljevine imajo lahko drugačna vrelišča, kar je odvisno od njihove atomske in molekularne zgradbe.

Pepel sestavljajo negorljivi ostanki po zgorevanju goriva. To so večinoma mineralne snovi (ostanki kamenin), ki niso bili izločeni ob rudarjenju. Pepel lahko vsebuje tudi toksične snovi, npr. težke kovine.

Morska voda zmrzne pri temperaturi približno -2 stopinji Celzija.

Morska voda začne zmrzovati pri temperaturi približno -3 stopinje Celzija. Zmrzovanje vode je ureditev vodnih molekul v kristalno strukturo, v katero pa se molekule soli ne morejo vgraditi. Zato se sol izloči, led pa sestavljajo samo molekule vode. Če tak led stalimo, postane “sladka voda”.