logo


Slana voda zavre pri višji temperaturi kot navadna (čista) voda. Vrelišče morske vode je pri normalnem zračnem tlaku 100,6 stopinj Celzija, vrelišče navadne vode pa 100 stopinj Celzija. Če bomo torej segrevali morsko in navadno vodo pod enakimi pogoji, bo prej zavrela navadna voda.

V eksperimentih zlivanja jeder (fuziji) dosegajo znanstveniki že rutinsko temperature več kot 100 milijonov stopinj celzija. Leta 2006 pa so v ZDA, Sandia National Laboratory, ustvarili okoli 2 miljardi stopinj celzija tako, da so z močnim magnetnim poljem stisnili visokotemperaturno plazmo, ki je potem sevala rentgensko sevanje.

Narava je zgrajena iz raznih vrst atomov. Atom sestavlja jedro, v katerem so protoni (osnovni delci s pozitivnim nabojem) in nevtroni (osnovni delci brez naboja) ter elektroni (zelo lahki osnovni delci z negativnim nabojem).

Osnovni gradniki narave so torej protoni, nevtroni in elektroni.

Topla voda ob enakem dovajanju toplote vsekakor zavre prej kot hladna, ker je potrebno dovesti manj toplote. Spraševalec pa je najbrž postavil to vprašanje, ker je verjetno slišal za pojav, da topla ali vroča voda v nekaterih okoliščinah zmrzne prej kot hladna voda. Temu pojavu po afriškem študentu, ki ga je odkril, pravimo Mpemba efekt. Pojasniti ga je mogoče z znanimi fizikalnimi dejstvi (drugačna konvekcija ob ohlajevanju, vroča voda vsebuje manj raztopljenih plinov itd.). Podrobnejši opis pojava lahko najdete tudi na Wikipediji.

Med 92 kemičnimi elementi, ki obstajajo v naravi, je mogoče izjemno veliko število spojin. Že število “naravnih” spojin je velikansko, zelo veliko pa jih je ustvaril tudi človek.

Največja črpalka, ki poganja vodo v naravi, je vreme. Energijo za pogon te črpalke daje Sonce.

Vrelišče slane vode je višje od vrelišča sladke vode, ledišče pa nižje.

Morska voda, ki vsebuje 30 g soli na liter, zavre pri temperaturi približno 100,5 stopinj Celzija, zmrzne pa pri temperaturi -2 stopinji Celzija.

Elektromagnetna valovanja (sevanja) v vsakdanjem življenju in okolju so n.pr. svetloba, mikrovalovno sevanje (radar, mikrovalovna pečica), radijsko sevanje (mobilna in druga komunikacijska omrežja, radio, televizija), sevanje vodnikov in naprav, skozi katere teče izmenični električni tok, kozmično sevanje (delno) in radioaktivno sevanje mineralov.

Zrak je mešanica plinov, približno 78 % dušika, 21 % kisika, manj kot 1 % argona in sledi drugih plinov. Zanimivo je, da je v zraku samo 0,04 % ogljikovega dioksida, vendar kljub svojemu majhnemu deležu povzroča učinek tople grede, od katerega je odvisno življenje na Zemlji. V zraku je v povprečju še približno 1 % vodne pare, kar pa je krajevno in časovno odvisno od vremena.

V največjem delu sveta je v vsakdanjem življenju v uporabi Celzijeva temperaturna lestvica, katere osnovi sta ledišče vode (0 °C) in vrelišče vode (100 °C) pri normalnem zračnem tlaku. V znanosti praviloma uporabljamo Kelvinovo temperaturno lestvico, ki ima za izhodišče absolutno ničlo (°K) kar ustreza temperaturi – 273,15 °C. Velikost stopinje je pri obeh lestvicah enaka.

V Združenih državah Amerike in še nekaterih državah sveta uporabljajo Fahrenheitovo temperaturno lestvico.

Temperatura teoretično navzgor ni omejena, merilne metode za različna temperaturna področja pa so različne.