Delec alfa je jedro helija-4 ter vsebuje dva protona in dva nevtrona (ima torej pozitiven naboj). Delec beta je elektron (ima torej negativen naboj). Žarek gama je elektromagnetno valovanje zelo kratke valovne dolžine. Včasih mu pravimo tudi foton gama (kot da je delec, vendar nima mase). Foton gama nima naboja.

Najmanj prodorno je sevanje alfa, najbolj prodorno pa sevanje gama. Nevarnosti posamezne vrste sevanja pa nikakor ne smemo presojati samo po njegovi prodornosti.

Izotopi so različice istega kemičnega elementa, ki imajo v jedru ob istem številu protonov različna števila nevtronov. Mnogi izotopi (tudi v naravi) so radioaktivni. Umetne radioaktivne izotope pogosto uporabljamo v medicini, znanosti in industriji.

Glavni del Geiger-Müllerjevega števca je cev, napolnjena s plinom. Po sredini cevi, ki ima kovinsko steno, je napeljana žica. Med žico in cevjo je električna napetost, vendar električni tok med njima ne more teči, ker je plin izolator. Kadar pa cev zadane radioaktivno sevanje, iz molekul plina izbije elektrone. Plin sedaj vsebuje negativne (elektrone) in pozitivne ione (molekule, ki jim manjka kakšen elektron). Električna napetost jih pospeši proti žici in steni cevi, na svoji poti pa iz molekul plina spet izbijajo elektrone. Sproži se plaz elektronov, kar pomeni, da skozi detektor steče sunek električnega toka, ki ga zazna merilna naprava. V napravi je običajno tudi zvočnik in tokovni sunek slišimo kot pok.

V tabelah najdemo 37 izotopov joda, vendar v naravi obstaja samo stabilni jod-127 (¹²⁷I).

Med verižno reakcijo v jedrskem reaktorju nastaja direktno iz cepitev ali z radioaktivnimi razpadi razcepkov približno 18 izotopov joda, vendar običajno omenjamo samo izotope jod-131, jod-133 in jod-135, ker jih je največ in predstavljajo največje tveganje v primeru nesreče. To velja predvsem za jod-131, ki ima razpolovni čas 8,02 dni (ostala dva imata krajši razpolovni čas in hitreje »izgineta«).

V medicini in industriji se uporabljajo jod-123, jod-124, jod-125, jod-129, jod-131, jod-132 in jod-133.

Edini naravni cepljivi izotop je uran-235. Umetni cepljivi izotopi so plutonij-239, plutonij-241 (nastaneta v reaktorju iz urana-238) in uran-233 (nastane v reaktorju iz torija-232, ki je prisoten v naravi).

Radioaktivni razpad je proces, v katerem jedro nestabilnega atoma izgublja energijo tako, da seva delce alfa, beta ali gama. Proces je poponoma spontan in nanj ni mogoče vplivati.

V fuzijskem reaktorju tipa tokamak je bolj od izolacijske sposobnosti pomembna odpornost proti visokim temperaturam. Najbolj obremenjeni deli so izdelani iz posebnih spojin ogljika ali iz volframa, pa tudi berilij, silicijev karbid in posebne vrste jekel.

V sodobni medicini se uporabljajo radioaktivni izotopi pogosto za odkrivanje tumorjev in drugih rakavih obolenj (diagnostiko) in tudi za zdravljenje – obsevanje tumorjev (terapijo). V industriji se viri radioaktivnega sevanja uporabljajo v merilnih napravah ter za odkrivanje napak v materialih. V znanosti je ogromno postopkov na osnovi radioaktivnosti in sevanja, npr.: za označevanje snovi, odkrivanje onesnaževalcev (polutantov, npr. težkih kovin), določanje starosti bioloških vzorcev, itd.

Razpolovna doba urana 235 je približno 700 milijonov let, urana 238 pa 4 milijarde let.