logo
hrrps://www.ijs.si


Moderator je del sredice reaktorja, ki je potreben za upočasnjevanje hitrih nevtronov, ki nastanejo ob cepitvi jedra urana. Nevtroni se upočasnjujejo ob trkih z lahkimi jedri. Dobri in tehnično uporabljivi moderatorji so težka voda (D2O), navadna voda (H2O) ter ogljik (običajno je v obliki grafita).

Jedrski reaktorji so lahko namenjeni za proizvodnjo električne energije (delujejo kot elektrarne), za proizvodnjo medicinskih in industrijskih radioaktivnih izotopov, lahko pa so tudi namenjeni samo za fizikalne raziskave.

Velika večina energetskih reaktorjev uporablja kot gorivo obogaten uran, manjše število pa tudi naravni uran. V zadnjem času nekaj reaktorjev uporablja kot gorivo tudi plutonij, ki ga primešajo uranu.

Jedrska elektrarna Krško lahko po zamenjavi uparjalnikov v letu 2000 deluje do leta 2023 (do konca svoje načrtovane življenjske dobe). Glede na odlično stanje sedanjih uparjalnikov in druge pomembne opreme, ki jo tudi sproti obnavljajo, pa vse kaže, da bo lahko obratovala tudi še 20 let po koncu svoje načrtovane življenjske dobe.

V reaktorju jedrske elektrarne Krško je 121 gorivnih elementov. To število ni enako v vseh jedrskih elektrarnah, odvisno je od moči reaktorja.

Jedrska elektrarna Krško je začela redno obratovati leta 1983.

Jedrska energija, ki se sprošča v reaktorju jedrske elektrarne Krško, je posledica cepitve jedra urana-235. To je cepljivi izotop urana, ki ga je v naravnem uranu 0,7 %. Ostalih 99,3 % je necepljivi izotop uran-238. Gorivo v jedrski elektrarni Krško je obogaten uran, ki ga sestavlja približno 4 % urana-235 in 96 % urana-238.

Eksplozija jedrske elektrarne Krško fizikalno ni mogoča. Jedrska elektrarna Krško ima reaktor tlačnovodnega tipa, katerega fizikalne lastnosti ne omogočajo pojavov, ki bi lahko vodili do eksplozije.

Prednosti jedrske energije za pridobivanje elektrike so nizka cena kWh, zelo majhen vpliv na okolje in velika varnost obratovanja. Še posebej pomembno je, da jedrske elektrarne ne sproščajo v ozračje nobenih toplogrednih plinov. 

Med glavne slabosti jedrske energije lahko štejemo slabo družbeno sprejemljivost, dolgotrajno gradnjo in visoko ceno investicije.

Jedrske elektrarne takega tipa, kot sedaj obratujejo po svetu in tudi v Sloveniji, ne morejo eksplodirati, ker to ni mogoče zaradi fizikalne zasnove reaktorja. Reaktor v Černobilu je eksplodiral zaradi napačne fizikalne zasnove (ki je izvirala celo iz vojaške tehnologije) in slabe varnostne kulture pri vodenju elektrarne. Tudi reaktorji enakega tipa, ki še obratujejo na področju bivše Sovjetske zveze, ne morejo več eksplodirati, ker so s spremembami jedrskega goriva popravili fizikalno zasnovo reaktorja (nenadzorovano povečanje moči reaktorja ni več mogoče).