Pogosto zastavljena vprašanja

Običajno delimo radioaktivne odpadke v tri kategorije: visokoradioaktivne, srednjeradioaktivne in nizkoradioaktivne. Visokoradioaktivni odpadki morajo imeti posebne močne ščite (svinec, beton, kamenine, lahko tudi debele plasti vode), ki varujejo ljudi pred sevanjem, razen tega pa morajo biti tudi še hlajeni. Srednjeradioaktivni odpadki potrebujejo ščite, hlajenja pa ne.
Nizkoradioaktivni odpadki ne potrebujejo ne ščitov ne hlajenja (seveda pa ne smejo biti dostopni ljudem ali izpuščeni v naravno okolje).

Radioaktivne odpadke je možno odložiti zelo varno. Nizko in srednje radioaktivni odpadki (za te bo v Sloveniji zgrajeno odlagališče ob jedrski elektrarni Krško) so predvsem snovi, ki ostanejo po vzdrževalnih delih (npr. obleke za enkratno uporabo, delovni pripomočki, orodja itd.) ter izrabljeni filtri za čiščenje primarne (reaktorske) hladilne vode. Te snovi ne oddajajo toplote, njihova radioaktivnost je majhna in se po približno 300 letih izenači z radioaktivnostjo naravnega okolja. Sode, v katere so odpadke odložili v elektrarni, bodo v odlagališču zalili v betonske vsebnike, te pa odložili v odlagališče. To je izdelano kot nepropusten betonski cilinder, ki sega približno 50 m v zemljo. Odlagališče in vsebniki s sodi ne potrebujejo nikakršnih aktivnih naprav, ker se v njih nič ne dogaja. Življenjsko okolje je pred radioaktivnimi odpadki zaščiteno s štirimi pregradami: kovinski sod, betonski vsebnik, betonski cilinder odlagališča in geološka struktura okrog odlagališča. Podobna skladišča imajo vse države z jedrskimi elektrarnami in z njimi ni nikakršnih težav.

Radioaktivni odpadki nastanejo razen ob delovanju jedrske elektrarne tudi pri uporabi radioaktivnih snovi v medicini, industriji in znanosti, njihova količina pa je relativno majhna.

Pravilno odloženi radioaktivni odpadki nimajo vpliva na okolje. Nizko in srednje radioaktivne odpadke odlagajo tipično v površinska odlagališča. To ne pomeni, da ležijo kar na površini zemlje, ampak, da niso zakopani globoko. Visoko radioaktivne odpadke (izrabljene gorivne elemente) bodo odlagali v globinska odlagališča (več sto metrov pod površino). To ni potrebno zaradi njihovega radioaktivnega sevanja (to bi se ustavilo že na manj kot desetih metrih), temveč zaradi preprečevanja zlorabe radioaktivnih snovi.

Radioaktivne odpadke, ki nastanejo ob delovanju jedrskih elektrarn, delimo v dve vrsti. Nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO) so posledica vzdrževanja, visoko radioaktivni odpadki (VRAO) pa so izrabljeno gorivo.

Ravnanje z NSRAO določajo razmeroma kratkoživi izotopi, katerih aktivnost se po približno 300 letih zmanjša na aktivnost naravnega okolja. VRAO vsebujejo dolgožive izotope, ki bodo ostali aktivni tudi še po 10 000 letih, tako da je za VRAO potrebno uporabiti drugačen način odlaganja kot za NSRAO.

Radioaktivni odpadki te vrste izvirajo iz uporabe radioaktivnih izotopov v medicini, znanosti in industriji. Shranjeni so v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov, ki se nahaja znotraj Reaktorskega centra (Brinje pri Ljubljani). Ko bo začelo obratovati odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke jedrske elektrarne Krško, bodo tja preseljeni tudi ti odpadki.

V Sloveniji nastajajo radioaktivni odpadki v jedrski elektrarni Krško (pretežni delež), medicini in industriji (majhen delež).Skupna letna količina je manj kot 100m3 (za boljšo predstavo – manj kot prostornina sobe 5m x5m x 4m). Vskladiščena prostornina odpadkov je še znatno manjša, ker jim pred skladiščenjem s stiskanjem zmanjšajo prostornino. (glej tudi Radioaktivni odpadki v Sloveniji, pdf, 230 KB)

V primeru udarca v zgradbo, v kateri so nizko in srednje radioaktivni odpadki, bi ne bilo pričakovati resnejših posledic, ker je celoten inventar radioaktivnih snovi relativno majhen in razdeljen na precej velik volumen in veliko število kosov.

V primeru udarca v zgradbo, v kateri je bazen za zgorelo gorivo, pa bi bile posledice lahko tudi zelo resne. V izrabljenih gorivnih elementih je inventar radioaktivnih snovi velik. Sprostitev in razpršitev že majhnega dela tega inventarja bi pomenila zelo resno radiološko nesrečo. (glej tudi Radioaktivni odpadki v Sloveniji, pdf, 230 KB)

Kriteriji pri izbiri lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov so po tehnični plati predvsem geološki. Zelo pomembni so tudi družbeni, npr. poseljenost in družbena sprejemljivost. Več informacij na to temo lahko najdete na spletnih straneh ARAO.

Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov za okolje ni nevarno, saj za svoje “obratovanje” ne potrebuje nobene energije, niti ne oddaja v okolje nobene omembe vredne energije niti sevanja.

V Sloveniji nastanejo visoko radioaktivni odpadki samo ob obratovanju jedrske elektrarne Krško. To so izrabljeni gorivni elementi, ki jih hranijo v bazenu za zgorelo gorivo.

Največ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov prav tako nastane med obratovanjem jedrske elektrarne Krško. Ti so shranjeni v skladišču na lokaciji elektrarne.

Nizko in srednje radioaktivni odpadki medicine, industrije in raziskovalne dejavnosti so shranjenev Prehodnem skladišču na Brinju.

Natančnejši podatki o količini odpadkov so navedeni na spletni strani Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO).

Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov mora biti zgrajeno tako, da radioaktivne snovi ne morejo prodreti v življenjski prostor.

Temperatura visoko radioaktivnih odpadkov (izrabljenega goriva) je nižja od 100 stopinj celzija že ob menjavi goriva, ko izrabljene gorivne elemente premestijo iz reaktorja v bazen za skladiščenje izrabljenega goriva znotraj jedrske elektrarne.

Do konca projektne življenjske dobe (40 let) bo jedrska elektrarna Krško porabila približno 700 ton goriva, ki ga po odstranitvi iz reaktorja štejemo kot visoko radioaktivni odpadek.

Ob delovanju jedrske elektrarne Krško nastane na 1 kWh približno 3 tisočinke grama visoko radioaktivnih odpadkov (izrabljenega goriva) in približno 1 stotinka kubičnega centimetra nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.

Količine so res izredno majhne, potrebno pa je upoštevati, da je potrebno s temi odpadki zaradi njihove radioaktivnosti ravnati drugače kot z navadnimi odpadki. Finančna sredstva za ravnanje z radioaktivnimi odpadki se zbirajo sproti od vsake proizvedene kwh in nabirajo v posebnem skladu.

Za primerjavo je zanimivo, da v termoelektrarni na premog nastane na 1 kWh približno 1000 gramov odpadkov. To je skoraj v celoti ogljikov dioksid, ki gre naravnost v zrak. Zaenkrat še ni nobene možnosti odlaganja in TE tudi nimajo sklada, v katerem bi se od vsake kWh nabirala finančna sredstva za odlaganje odpadkov.

Radioaktivni odpadki, ki nastanejo izven jedrske elektrarne Krško (npr. v medicini, industriji in znanosti), so shranjeni v Centralnem skladišču v Brinju.

V Sloveniji imamo v jedrski elektrarni Krško visoko radioaktivne odpadke (izrabljeno gorivo, na leto cca. 6 m³), srednje radioaktivne odpadke (predvsem odpadke čistilnih naprav za primarno hladilo) in nizko radioaktivne odpadke (posledica vzdrževalnih del). Nizko in srednje radioaktivnih odpadkov nastane na leto približno 50 m³. Vsi ti so skladiščeni znotraj jedrske elektrarne.

V Centralnem skladišču RAO na Brinju so shranjeni radioaktivni odpadki, ki so nastali v medicini, industriji in raziskovalni dejavnosti (na leto jih nastane nekaj m³).

Občani Krškega so pristali na gradnjo odlagališča v bližini jedrske elektrarne Krško, občina Krško pa bo kot kompenzacijo dobivala zelo lepo letno rento.

Radioaktivni odpadki nastajajo ob obratovanju jedrskih elektrarn ter ob uporabi radioaktivnih snovi v medicini, industriji in znanosti (glej tudi poglavje o radioaktivnih odpadkih v Mali enciklopediji jedrske energije, pdf, 333 KB).

Jedrska elektrarna Krško je zaradi svoje robustne zasnove, pa tudi skrbnega organizacijskega in tehničnega varovanja, izredno odporen objekt, ki mu teroristični napad ne bi mogel prizadeti pomembnenjše škode. Morebitne posledice napada bi bile predvsem ekonomske (zaradi možne prekinitve proizvodnje električne energije).

Visoko radioaktivni odpadki (zgorelo gorivo) so skoraj povsod po svetu zaenkrat še spravljeni v bazenih za zgorelo gorivo, ki so del tipične jedrske elektrarne. V pripravi so odlagališča, verjetno bo prvo take vrste v Evropi zgrajeno na Finskem.

Radioaktivni odpadki tehnološko ne povzročajo problemov. Težava je v tem, da so korenine vseh jedrskih tehnologij v vojaški tehnologiji. V času po drugi svetovni vojni se je jedrska tehnologija intenzivno razvijala v vojaške namene. Mnoge poskusne eksplozije jedrskih bomb in tudi neodgovorno ravnanje z vojaškimi radioaktivnimi odpadki so v ljudeh pustili globoko nezaupanje do vsega radioaktivnega.

Za radioaktivne odpadke sedanjih jedrskih elektrarn je poskrbljeno na tak način, da ne ogrožajo okolja in ljudi:

V Evropski zvezi veljajo zelo zahtevni družbeni in tehnični kriteriji za odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki jih ob iskanju svojega odlagališča upošteva tudi Slovenija.

Mednarodno velja, da mora vsaka država sama poskrbeti za svoje radioaktivne odpadke. Zakonodaja nekaterih držav celo prepoveduje izvoz radioaktivnih odpadkov. V zadnjem času na nivoju mednarodnih organizacij potekajo pogovori, kako bi bilo mogoče urediti odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov (to je predvsem zgorelo gorivo) v regijskih odlagališčih. To pomeni, da bi več držav zgradilo skupno odlagališče, ki bi bilo lahko bolj ekonomično in bolj varno.
Za nizko in srednje radioaktivne odpadke bi še vedno veljalo, da mora zanje poskrbeti vsaka država sama.

Pogodba med lastnicama jedrske elektrarne določa, da morata po poteku življenjske dobe Slovenija in Hrvaška poskrbeti vsaka za svoj del (50 %) radioaktivnih odpadkov, vendar Hrvaški omogoča, da do takrat skladišči svoj del odpadkov v elektrarni. Vendar bo skladišče v elektrarni predvidoma polno že prej, tako da mora Slovenija približno v 8 letih zgraditi trajno odlagališče za svoj del odpadkov, da bo lahko zagotovila nemoteno delovanje elektrarne.

Če se držimo veljavne strokovne terminologije, pomeni “skladiščenje jedrskih odpadkov” začasno shranjevanje izrabljenega goriva. Npr. v Jedrski elektrarni Krško je temu namenjen bazen za izrabljeno gorivo, kamor po vsaki menjavi goriva shranijo izrabljene gorivne elemente. V tem bazenu ne bodo ostali za večno, ampak jih bodo kasneje (približno čez nekaj desetletij) odložili v odlagališče izrabljenega goriva. Odlaganje pa pomeni dokončno rešitev.

V terminologiji jedrske stroke se izraz “jedrski” nanaša na snovi (materiale) in dejavnosti, ki omogočajo jedrsko cepitev in verižno reakcijo. V pogovornem jeziku pa je ta izraz pogosto napačno uporabljen kot izraz za “radioaktivno”. Radioaktivnih snovi pa je zelo veliko, vendar jih je le malo med njimi uporabnih za jedrsko cepitev. Nekatere snovi, npr. težka voda, sploh niso radioaktivne, vendar jih tudi štejemo med jedrske materiale, ker so neobhodno potrebne za delovanje nekaterih jedrskih reaktorjev.

Radioaktivne odpadke, ki nastajajo ob delovanju vsake jedrske elektrarne, pogosto napačno imenujejo s skupnim imenom “jedrski odpadki”. Jedrski odpadki so izključno izrabljeno gorivo oz. ostanki njegove predelave in jih pogosto imenujemo tudi visoko radioaktivni odpadki. Ti se skladiščijo in odlagajo vedno ločeno od nizko radioaktivnih odpadkov. Slednja tudi odlagamo v posebna odlagališča, ki pa so mnogo manj zahtevna zaradi manjše radioaktivnosti.

Tudi izraz “skladiščenje” je pogosto napačno uporabljen, čeprav je dejansko mišljena trajna rešitev – odlaganje. Skladiščenje radioaktivnih snovi vedno pomeni začasen umik iz človekovega bivalnega okolja. Odlaganje pa pomeni trajen umik.

Več na to temo si lahko preberete v Mali enciklopediji jedrske energije, zadnje poglavje.

Vsi radioaktivni odpadki, ki nastajajo ob obratovanju NEK, so v skladišču znotraj elektrarne in zaenkrat ni potreben nikakršen prevoz.

Slovenija bo morala v prej kot desetih letih zgraditi odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Takrat bo potrebno te odpadke prepeljati do odlagališča. Transportna sredstva bodo običajna (tovornjak, morda vlak) in nezahtevna, ker ne gre za prevoz visoko radioaktivnih odpadkov. (glej tudi Radioaktivni odpadki v Sloveniji, pdf, 230 KB)

Zgorelo gorivo in radioaktivni odpadki, ki nastajajo ob obratovanju NEK, so vsi spravljeni v bazenu za zgorelo gorivo in v skladišču za nizko in srednje radioaktivne odpadke znotraj elektrarne. NEK jih nikamor ne izvaža. (glej tudi Radioaktivni odpadki v Sloveniji, pdf, 230 KB)

Za odpadke, ki nastanejo ob delovanju jedrske elektrarne, je značilno, da so radioaktivni. Glede na aktivnost jih razvrščamo na nizko-, srednje-, in visoko-radioaktivne odpadke. Ti so podrobneje opisani v odgovorih na vprašanja št. D001, D021, D022, D023, D024, D025, B071.

Visoko radioaktivni odpadki jedrske elektrarne Krško so izrabljeni gorivni elementi. Shranjeni so pod vodo v posebnem bazenu, ki je del elektrarne.