logo
hrrps://www.ijs.si


Pred nastopom ekonomske krize v Sloveniji, zaradi katere se je zmanjšala poraba električne energije v industriji, je Slovenija uvažala 10 do 20 %, zdaj pa je uvoz znatno manjši. Kratkoročno ali intervencijsko, npr. ob remontu ali ustavitvi jedrske elektrarne Krško, je lahko uvoz bistveno večji.

Pri sedanjih vetrnih elektrarnah se gibljejo konice kril (lopatic) s hitrostjo več kot 300 km/h (krog 90 m/s). Krila so dolga približno 40 m, kar pomeni, da se vetrnica zavrti približno dvajsetkrat v minuti.

Gorivo v TE-TOL je indonezijski premog z majhno vsebnostjo žvepla, ki mu dodajajo 8 % lesnih sekancev.

Nekaj kvadratnih metrov sončnih kolektorjev lahko eno gospodinjstvo oskrbuje z vso sanitarno toplo vodo (seveda pod pogojem, da je hiša na sončni lokaciji in da sije sonce). Prihrani torej približno toliko energije, kot bi je potrebovali za ogrevanje bojlerja.

Termodinamični izkoristek (razmerje med proizvedeno električno energijo in vloženo toplotno energijo) vsake termoelektrarne, ki je kombinirana s toplarno, je znatno slabši od izkoristka čiste termoelektrarne. Vendar to vzamemo v zakup, ker izkoristimo tudi toploto npr. za ogrevanje ali procese v industriji. Tak način pridobivanja električne energije je zelo upravičen v mestih in industrijskih središčih, kjer pogosto potrebujemo oboje.

V Sloveniji imamo jedrsko elektrarno Krško, 4 večje in okrog 60 manjših termoelektrarn, 19 večjih in precejšnje število malih hidroelektrarn, precejšnje število majhnih fotovoltaičnih elektrarn in eno vetrno elektrarno.

Hidroelektrarna deluje tako, da izkorišča potencialno energijo vode za jezom (energijo, ki jo ima voda zaradi svojega položaja). Voda priteče do vodne turbine, v kateri se potencialna energija vode pretvori v hitrostno energijo – nastanejo hitri curki vode, ki delujejo na lopatice rotorja (vrtečega se dela vodne turbine). Rotor poganja električni generator, ki oddaja elektriko v omrežje.

Prostih vodnih tokov v rekah ali potokih običajno ne izkoriščamo za proizvodnjo elektrike. V redkih primerih ti tokovi še poganjajo mline (znan je npr. plavajoč mlin na Muri).

V hidroelektrarnah nastanejo vodni tokovi med lopaticami vodne turbine, ko se potencialna energija vode spremeni v hitrostno. Ti tokovi potem poganjajo rotor turbine, ta pa električni generator.

Generator hidroelektrarne poganja vodna turbina (kolo z lopaticami, na katere delujejo curki vode), generator termoelektrarne pa parna turbina (kolo z lopaticami, na katere delujejo curki pare).

Slovenske termoelektrarne so po velikosti precej različne in je težko izbrati povprečno. Bolj smiselno je zato navesti podatek, da vse slovenske termoelektrarne skupaj spustijo v ozračje na leto približno 5 milijonov ton ogljikovega dioksida.