Fosilna goriva so tista, ki jih pridobimo z izkopavanjem ali črpanjem iz zemeljske skorje: premog, nafta, zemeljski plin in šota. Ime izvira iz latinščine in pomeni nekaj, kar izkopljemo.

V Sloveniji imamo precej manjših sončnih elektrarn, katerih skupna instalirana moč je približno 200 MW, njihova skupna letna proizvodnja pa približno 200 GWh (200 000 MWh). V povprečju sončne elektrarne v Sloveniji (podobno velja za druge evropske države) torej delujejo samo z desetino instalirane moči. Za primerjavo je zanimivo, da imajo hidroelektrarne na Savi skoraj enako skupno instalirano moč, proizvedejo pa v povprečju trikrat do štirikrat toliko električne energije kot vse sončne elektrarne.

Tona črnega premoga stane približno 150 €.

Zemeljski plin sestavlja skoraj v celoti metan. Da je možno zemeljski plin komercialno izkoriščati, ga je treba skoraj vedno na črpališčih, ki so običajno daleč od centrov potrošnje, najprej vtekočiniti. Vtekočinjen plin nato posebni tankerji prepeljejo do terminalov, ki so že bližje centrom potrošnje. Tam tekoči plin vplinijo in ga s plinovodi pošljejo do potrošnikov. Vsak od naštetih korakov ima svojo ceno. Končna cena energije, ki jo plača potrošnik, pa je približno enaka ceni plinskega olja (nafte).

Energijo potrebujemo za življenje, delovanje strojev, tehnološke procese, ogrevanje itd. Takšen je človekov vsakdanji pogled na energijo. Energija pa je sicer sestavni del vesolja in se ne moremo vprašati, zakaj jo potrebujemo. Skušamo razumeti, kakšno vlogo ima v vesolju.

Premog zgori v kurišču parnega kotla, v katerem nastane visokotlačna para, ki poganja parno turbino, ta pa električni generator.

Ob zgorevanju sprosti največ toplote črni premog, ker ga sestavlja skoraj samo ogljik.

V Sloveniji uvažamo okrog 15 % električne energije.

Skupna letna proizvodnja vseh elektrarn v Sloveniji (HE, TE in NEK) je približno 15 TWh (1 TWh = 1000 000 kWh).

Pri kuhanju kosila za 4 osebe porabimo približno eno kilovatno uro električne energije.