logo
hrrps://www.ijs.si


Pretvorba med stopinjami kelvina in stopinjami celzija poteka po enostavni enačbi:
T(K) = T(C) + 273,15 oziroma T(C) = T(K) – 273,15
311 K je torej 38 C.

Energija vode, ki jo uporabljamo kot medij za prenos toplote, je sorazmerna temperaturi. V primeru, da uporabljamo kot medij za prenos toplote ali medij v toplotnem stroju vodno paro, pa je njena energija sorazmerna temperaturi in tlaku. Natančne podatke najdemo v posebnih tabelah in diagramih, ki navajajo lastnosti vode in vodne pare.

V električnih napeljavah imamo običajno dva vodnika, med katerima je izmenična napetost 230 V. Eden izmed vodnikov je “pod napetostjo”, drugi je pa “brez napetosti”, običajno rečemo nevtralen. Vlogo tega drugega vodnika lahko prevzamejo tudi vlažna tla, voda, ali vodovodna napeljava, ali kakšna kovinska konstrukcija. Ko med vodnik, ki je “pod napetostjo” in drugi, nevtralni vodnik vežemo neko napravo (npr. fen, ali grelec, ali računalnik) bo skozi napravo stekel električni tok in naprava bo začela delovati. Torej je dejansko električni tok tisto, kar povzroči učinek. Koliko toka steče med vodnikoma, je odvisno od upornosti naprave.

Podobno velja tudi v primeru ko se (po nesreči) dotaknemo vodnika, ki je pod napetostjo, kar se lahko zgodi tudi, če se dotikamo notranjosti naprave, ki je priključena na vtičnico oz. električno omrežje. Skozi naše telo (in tudi po površini telesa) bo stekel tok do drugega vodnika, ki je lahko drugi vodnik v isti napravi, ali kar tla pod nami, ali kovinski del iste, ali druge naprave. Učinek je odvisen od tega, kje in koliko toka steče. Že manjši tokovi (nekaj miliamperov) lahko povzročijo krče v mišicah, večji tokovi (nekaj sto miliamperov ali več) pa tudi opekline in poškodbe, ki so lahko tudi smrtno nevarne. Posledice so vedno močno odvisne od tega, kje tok teče. Tako nekaj deset miliamperov, ki tečejo med rokama in skozi srce, lahko povzročijo tudi smrt. Če smo potni, bo pri isti napetosti tok skozi kožo večji, in bodo tudi posledice večje.

Tokovi pod 50 miliamperov običajno niso nevarni (ne povzročajo trajnih poškodb), tokovi nad 100 miliamperov pa so lahko že smrtno nevarni. Pri običajni vlažnosti kože (pot toka se vedno začne skozi kožo) lahko rečemo, da napetosti do 50 V niso nevarne, nad 100 V pa smrtno nevarne.

Večina električnih naprav deluje pri napetosti 230 V, kar je zelo nevarna napetost in so posegi v takšne naprave med tem, ko so priključene na omrežje, smrtno nevarni. Nestrokovni posegi in popravila naprav lahko povzročijo hude nesreče. Zato je nujno, da pri uporabi upoštevamo navodila proizvajalcev, vse posege pa prepustimo strokovnjakom.

Spraševalec je najbrž postavil to vprašanje, ker je slišal za pojav, ki je znan kot Mpemba efekt (poimenovan po afriškem študentu, ki ga je odkril).
Razlaga pojava ni dokončna in enostavna, pojasniti pa ga je mogoče z znanimi fizikalnimi dejstvi (drugačna konvekcija ob ohlajevanju, vroča voda vsebuje manj raztopljenih plinov itd.. Podrobnejši opis pojava lahko najdete tudi na Wikipedii.

Skoraj vsako dvokolo ima svoj “generator” – dinamo. Tega je mogoče predelati tudi za drugačen pogon, npr. z vodnim kolesom (to so npr. počeli taborniki). Mogoče pa ga je izdelati tudi “od začetka”, pri čemer bi si dalo pomagati z elektrotehničnim paketom “Mehano”, ki vsebuje dele elektromotorja. Tega se da predelati v generator.
(glej tudi www.mehano.si)

Odgovor lahko najdete na spletišču Kvarkadabra: www.kvarkadabra.net

Oksidacija je spajanje nekega kemijskega elementa s kisikom. Zgorevanje je oksidacija. Produkti zgorevanja pa so pri fosilnih gorivih (premog, nafta, zemeljski plin) ogljikov dioksid (CO2) in voda.

Nevtroni so osnovni delci brez električnega naboja in so poleg protonov (ki imajo pozitiven naboj) sestavni del atomskih jeder.

Vrh Mount Everesta je na višini 8848 m. Atmosferski zračni tlak na vrhu je samo tretjina normalnega tlaka, voda pa zavre približno pri 70 stopinjah Celzija (glej tudi vprašanji E050 in E051).

Ob enakih pogojih ogrevanja voda prej zavre v hribih, ker je temperatura vrelišča vode nižja kot ob morju. Npr.: voda zavre na Kredarici pri temperaturi malo nad 90 stopinj Celzija, ob morju pa pri 100 stopinjah Celzija.