|
ICJT |
|
| Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo | |
| Kdo in kje smo? |
|
Pogosta vprašanja |
||||
|
100. Razlika med termo in plinsko termoelektrarno 99. Zakaj so dimniki termoelektrarn tako zelo visoki? 98. Katere so prednosti in slabosti termoelektrarn? 97. Kakšne so slabosti jedrskih elektrarn? 96. Kako in kje pridobivamo uran za pogon jedrske lektrarne? 95. Ambulantni bolnik - maksimalna dovoljena doza radioaktivnega joda? |
|
|||
|
93. Zanima me, kolikšna je bila največja temperatura, ki so jo dosegli znanstveniki v laboratorijih? 92. Pri koliko stopinjah zavre voda na Month Everest? 90. Kaj je radioaktivni jod in zakaj se uporablja? 89. Postopek zmanjševanja negativnih vplivov termoelektrarn? 88. Onesnaževalci in drugi vplivi nastali pri obratovanju TE? 87. Ali mi lahko na kratko opišete 10 dejstev o elektriki iz jedrske energije? 85. Katere vrste jedrskih odpadkov poznamo? 84. Ali slana voda zavre prej ali kasneje, kot navadna? 82. Kakšna je razlika med termoelektrarno in jedrsko elektrarno? 81. Kje voda prej zavre? Ob morju ali v hiribih? 79. Kaj pa sploh je jedrska energija? 78. Pogosti problemi jedrskih elektrarn? 77. Kam odlagamo visoko radioaktivne odpadke? 76. Kaj vse so dobre lastnosti jedrske energije? 75. Kako se prevaža gorivo do elektrarne? Zanima me predvsem pomorski del (če obstaja)? 74. Ali je res da je v jedrskih elektrarnah manj delovnih mest kot v drugih elektrarnah? 73. Ali je žarek gama isto oz. podobno kot alfa sevanje? 72. Zakaj električna napetost ne ubije ptic? 69. Kako se reče sondi za merjenje radioaktivnosti? 67. Kakšni so produkti pri izgorevanju? Kaj je oksidacija? 66. Kaj je jedrska elektrarna? 64. Na kratko mi opišite "delovanje urana". 63. Zakaj odpadki povzročajo probleme? 62. Ali poteka cepitev urana neprestano, ves čas? 61. Kaj bo potem, ko bo nehala elektrarna (JEK) obratovat? 58. Kako kaže v prihodnosti jedrski energiji? 56. Ali lahko stena iz svinca (Pb) prepreči uhajanje vseh treh žarkov (alfa, beta, gama)? 54. Kakšno površino zavzema Nuklearna elektrarna Krško? Zakaj je bila izbrana ta lokacija? 53. Kaj bi se zgodilo v primeru, da bi se na območju oziroma v bližini JEK pripetil (močan) potres? 52. Kolikšen odstotek Zemeljenega površja še ni onesnažen? 51. Kaj je skladiščenje jedrskih odpadkov? 48. Lahko opišete nesrečo v Krškem? 47. Lahko opišete zakaj uporabljate uran? 46. Kaj je termično onesnaževanje? Kje nastane pri jedrskih elektrarnah? 45. Kakšen tip elektrarne je nuklearna elektrarna Krško (tlačnovodna, vrelna, vodno hlajena)? 44. Kaj je jedrska magnetna resonanca? 43. Ali reaktor TRIGA deluje tudi ponoči? 42. Fuzijski reaktor - prednosti in slabosti? 41. Koliko je vredna v celoti jedrska elektrarna Krško? 40. Kako je najlažje narediti svoj generator? 39. Kaj nastane pri jedrski reakciji v JEK in kakšne radioaktivne lastnosti imajo produkti? 38. Kaj je radioaktivni razpad? Kje vse uporabljamo izotope? 37. Način prevoza radioaktivnih odpadkov iz Krškega? 36. Kje NEK skladišči RAO oz. kam jih izvaža? 34. Katere so največje elektrarne v Sloveniji? 32. Kakšen je postopek, če pride do nesreče v jedrski elektrarni? 31. S kolikšno močjo dela jedrska elektrarna? 30. Kakšna je razlika med termo in jedrsko elektrarno in katere so slabosti jedrske? 29. Koliko urana porabi NEK na leto? 27. Za kaj vse uporabljamo jedrsko energijo? Tudi za luč? 26. Kako se točno prevede besedna zveza "nuclear fission material"? 25. Kaj bi se zgodilo če bi letalo priletelo v zgradbo kjer so radioaktivni odpadki? 24. Koliko je zaposlenih v jedrski elektrarni? 23. Kako poteka jedrska cepitev? 22. V kolikšni meri onesnažuje jedrska elektrarna okolje med normalnim obratovanjem? 21. Kaj je pozitron, kaj je žarek gama, kaj je becquerel (Bq)? 20. Koliko radioaktivnih odpadkov nastaja letno v Sloveniji ? 19. Ali je Slovenija najmanjša država, ki ima jedrsko elektrarno? 18. Od kod dobiva (kupuje) jedrska elektrarna Krško uran (gorivne elemente)? 17. Kakšna je zgodovina Nuklearne elektrarne Krško? 15. Kako so shranjeni izrabljeni gorivni elementi? 14. Ali je radioaktivnost mogoče "uničiti"? 12. Ali jedrske elektrarne škodujejo okolju? 11. Kako deluje jedrski reaktor v Krškem? 10. Iz česa so lupine v zadrževalnem hramu? 9. Kako deluje Jedrska elektrarna Krško? 8. Kaj so pregrade v jedrski elektrarni? 7. Ali Slovenija sploh potrebuje jedrsko energijo? 6. Ali se v jedrski elektrarni v Krškem lahko zgodi podobna nesreča kot v Černobilu? 5. Do kdaj bo obratovala jedrska elektrarna v Krškem? 4. Kako nastane radioaktivno sevanje? 2. Kolikšno dozo prejme v povprečju človek v Sloveniji? 1. Ali bi Slovenija svoje radioaktivne odpadke lahko izvozila?
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Nafta in narav ni plin sta nastala v geoloških plasteh po mnogih milijonih let segrevanja in stiskanja prazgodovinskega planktona in alg, ki so se vsedale na morsko dno. Premog je nastal iz rastlinskih ostankov, ki so prišli in milijone let ostali v geoloških plasteh pod velikih pritiskom brez prisotnosti zraka.
100. Razlika med termo in plinsko termoelektrarno Tudi plinska elektrarna je termoelektrarna, le da je delovni stroj plinska turbina namesto parne turbine. Plinska elektrarna ne potrebuje parnega kotla, ker poteka zgorevanje v zgorevalnih celicah v samem stroju, ki deluje enako kot reakcijski motorji letal.
99. Zakaj so dimniki termoelektrarn tako zelo visoki? Dimne pline iz kurišča je potrebno spraviti v čim višje zračne plasti, da se čimprej pomešajo in razredčijo z zrakom. To je še posebej pomembno na mestih, kjer je mogoča lokalna temperaturna inverzija (pojav, da je v višjih zračnih plasteh zrak toplejši kot v nižjih). V takem primeru bi se namreč dim po izstopu iz dimnika nehal dvigati in bi se razlezel po okolici. Primer zelo visokega dimnika s tem namenom je v Termoelektrarni Trbovlje.
98. Katere so prednosti in slabosti termoelektrarn? Prednost termoelektrarn je, da jih je možno zgraditi razmerom poceni in hitro (še posebno, če gre za termoelektrarno na plin ali nafto). Velika pomanjkljivost pa je izpust ogljikovega dioksida (približno 1 kg/kWh električne energije) in vedno višja cena goriva ter posledično tudi cena pridobljene električne energije.
97. Kakšne so slabosti jedrskih elektrarn? Odgovor je že bil obravnavan pri vprašanjih 30 in 68.
96. Kako in kje pridobivamo uran za pogon jedrske lektrarne? Največ uranove rude nakopljejo v Avstraliji, Kanadi, Afriki in Kazahstanu. Rudo že na lokaciji rudnika predelajo v uranov koncentrat, ki ga pošljejo v tovarne za obogatitev. Take tovarne so v npr. v ZDA, Franciji, Angliji in Rusiji. Iz obogatenega urana (ta vsebuje več cepljivega izotopa U-235, kot ga je v naravnem uranu) nato izdelajo gorivne elemente.
95. Ambulantni bolnik - maksimalna dovoljena doza radioaktivnega joda? Pri medicinski uporabi virov ionizirajočih sevanj je potrebno razlikovati paciente, ki so podvrženi preiskavi ali terapiji, delavce (medicinsko osebje), ki te posege izvajajo, ter prebivalstvo, vključno z osebami, ki pomagajo pri oskrbi in negi bolnika. Za drugo in tretjo skupino so določene mejne doze (izpostavljenost sevanju), ki se morajo upoštevati pri izvajanju medicinskih posegov.
94. Kolikšno temparaturo doseže jedrska bomba na prostem? Temperatura v jedrski bombi znaša ob eksploziji več milijonov stopinj Celzija.
93. Zanima me, kolikšna je bila največja temperatura, ki so jo dosegli znanstveniki v laboratorijih? V eksperimentih zlivanja jeder (fuziji) dosegajo znanstveniki že rutinsko temperature več kot 100 milijonov stopinj celzija. Leta 2006 pa so v ZDA, Sandia National Laboratory, ustvarili okoli 2 miljardi stopinj celzija tako, da so z močnim magnetnim poljem stisnili visokotemperaturno plazmo, ki je potem sevala rentgensko sevanje.
92. Pri koliko stopinjah zavre voda na Month Everest? Vrh Mount Everesta je na višini 8848 m. Atmosferski zračni tlak na vrhu je samo tretjina normalnega tlaka, voda pa zavre približno pri 70 stopinjah Celzija (glej tudi vprašanji 81. in 84.).
Jedrska elektrarna Krško je zaradi svoje robustne zasnove, pa tudi skrbnega organizacijskega in tehničnega varovanja, izredno odporen objekt, ki mu teroristični napad ne bi mogel prizadeti pomembnenjše škode. Morebitne posledice napada bi bile predvsem ekonomske (zaradi možne prekinitve proizvodnje električne energije).
90. Kaj je radioaktivni jod in zakaj se uporablja? Radioaktivni jod 131 je izotop kemičnega elementa joda, ki ima razpolovno dobo 8 dni. V medicini ga pogosto uporabljajo za odkrivanje in zdravljenje raka na ščitnici.
89. Postopek zmanjševanja negativnih vplivov termoelektrarn? Škodljive vplive delovanja termoelektrarn je mogoče zmanjšati z dobrimi tehnologijami čiščenja dimnih plinov, iz katerih odstranimo predvsem delce (pepel) in žveplov dioksid. Ogljikovega dioksida, ki je običajno glavni produkt zgorevanja fosilnih goriv, zaenkrat še ni mogoče odstraniti na ekonomičen način, tako da ga TE sproščajo v okolje.
88. Onesnaževalci in drugi vplivi nastali pri obratovanju TE? Večina termoelektrarn uporablja kot gorivo fosilna goriva. Ob zgorevanju nastajajo snovi spojine in delci, ki lahko škodujejo okolju in zdravju: dušikovi oksidi so strupeni, žveplov dioksid tvori z zračno vlago kisli dež, ogljikov dioksid prispeva k učinku tople grede, zdravju škodljivi so tudi delci (zelo fin pepel). Nekatere od teh se da skoraj popolnoma odstraniti s postopki čiščenja dimnih plinov, npr. žveplov dioksid in pepel, nekaterih pa s sedanjimi postopki ni mogoče zajeti na ekonomsko upravičen način, npr. ogljikovega dioksida, in ga zato TE izpušča v ozračje.
87. Ali mi lahko na kratko opišete 10 dejstev o elektriki iz jedrske energije?
- Približno 16% elektrike na svetu je pridobljene v JE Radioaktivni odpadki te vrste izvirajo iz uporabe radioaktivnih izotopov v medicini, znanosti in industriji. Shranjeni so v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov, ki se nahaja znotraj Reaktorskega centra (Brinje pri Ljubljani). Ko bo začelo obratovati odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke jedrske elektrarne Krško, bodo tja preseljeni tudi ti odpadki.
85. Katere vrste jedrskih
odpadkov poznamo? 84. Ali slana voda zavre prej ali kasneje, kot navadna? Slana voda zavre pri višji temperaturi kot navadna (čista) voda. Vrelišče morske vode je pri normalnem zračnem tlaku 100,6 stopinj Celzija, vrelišče navadne vode pa 100 stopinj Celzija. Če bomo torej segrevali morsko in navadno vodo pod enakimi pogoji, bo prej zavrela navadna voda.
Večina potresov nastane zaradi nenadnih prelomov v zemeljski skorji, ki jih povzročijo premiki tektonskih plošč - kosov Zemljine skorje, ki "plavajo" na tekoči zemeljski notranjosti. Slovenija je potresno področje blizu stika afriške in euroazijske plošče. To je potrebno upoštevati ob gradnji hiš in industrijskih objektov. Jedrska elektrarna Krško je zgrajena tako, da lahko vzdrži potrese, ki so močnejši od kadarkoli zabeleženih v Sloveniji.
82. Kakšna je razlika med termoelektrarno in jedrsko elektrarno?
Termoelektrarna dobi energijo za svoje delovanje (toploto) iz
zgorevanja, torej kemične reakcije med gorivom (npr. ogljikom, ki je
v premogu) in kisikom iz zraka. Jedrska elektrarna pridobi toploto
iz jedrske reakcije - cepitve uranovega jedra. Toploto pa obe
elektrarni pretvorita v električno energijo s pomočjo pare, ki
poganja parno turbino, ta pa generator. 81. Kje voda prej zavre? Ob morju ali v hiribih?
Ob enakih pogojih ogrevanja voda prej zavre v hribih, ker je
temperatura vrelišča vode nižja kot ob morju. Npr.: voda zavre na
Kredarici pri temperaturi malo nad 90 stopinj Celzija, ob morju pa
pri 100 stopinjah Celzija. V reaktorju TRIGA ni bilo nikoli nobenega dogodka z nedovoljenimi izpusti radioaktivnih snovi v okolje. Sevalne delovne nesreče v prostorih reaktorja doslej ni bilo. O prejetih dozah radioaktivnega sevanja zaposlenih se od samega začetka obratovanja reaktorja TRIGA pred 41 leti vodi evidenca.
79. Kaj pa sploh je jedrska energija?
Jedrska energija je tista energija, ki se sprošča ob spremembah v
jedru atoma. 78. Pogosti problemi jedrskih elektrarn? Jedrske elektrarne nimajo pogostejših tehničnih problemov kot druge vrste elektrarn. Moč jedrskih elektrarn je tipično zelo velika, tako da bi lahko rekli, da je teh problemov manj glede na enoto proizvedene energije.
77. Kam odlagamo visoko radioaktivne odpadke?
Visoko radioaktivni odpadki (zgorelo gorivo) so skoraj povsod po
svetu zaenkrat še spravljeni v bazenih za zgorelo gorivo, ki so del
tipične jedrske elektrarne. V pripravi so odlagališča, verjetno bo
prvo take vrste v Evropi zgrajeno na Finskem. 76. Kaj vse so dobre lastnosti jedrske energije?
Prednosti jedrske energije za pridobivanje elektrike so nizka cena
kWh, zelo majhen vpliv na okolje in velika varnost obratovanja. Še
posebej pomembno je, da jedrske elektrarne ne sproščajo v ozračje
nobenih toplogrednih plinov. 75. Kako se prevaža gorivo do elektrarne? Zanima me predvsem pomorski del (če obstaja)?
Prevoz svežega goriva do elektrarne je lahko pomorski, zračni in
cestni.
74. Ali je res da je v jedrskih elektrarnah manj delovnih mest kot v drugih elektrarnah?
V jedrskih elektrarnah je število zaposlenih primerljivo s številom
zaposlenim v termoelektrarnah (v hidroelektrarnah je število
zaposlenih mnogo manjše). Moč jedrskih elektrarn pa je običajno zelo
velika, tako da bi lahko rekli, da je število zaposlenih glede na
enoto moči ali pa na enoto proizvedene energije res manjše. 73. Ali je žarek gama isto oz. podobno kot alfa sevanje?
Gama žarki so podobni alfa sevanju, ker spadajo tudi pod
ionizirajoče sevanje, sicer pa je gama sevanje elektromagnetno
valovanje, alfa sevanje pa so delci (jedra atoma helija). 72. Zakaj električna napetost ne ubije ptic? Električna napetost ni nevarna za živa bitja, temveč električni tok, ki ga napetost požene, če je sklenjen tokokrog. Ker ptice samo sedijo na žici pod napetostjo, čez njih ne teče električni tok. Če pa bi z eno nogo stale na eni in bi se z drugo nogo dotaknile sosednje žice na daljnovodu ali pa tal, bi jih pa ubilo.
Molekulo navadne vode H2O sestavljata dva atoma navadnega vodika in en atom kisika. Navadni vodik ima v jedru samo en proton (delec s pozitivnim nabojem). Molekulo težke vode D2O pa sestavljata dva atoma težkega vodika in en atom kisika. Težki vodik, ki ga imenujemo devterij (označujemo z D) ima v jedru poleg protona še en nevtron.
Nevtroni so osnovni delci brez električnega naboja in so poleg protonov (ki imajo pozitiven naboj) sestavni del atomskih jeder.
69. Kako se reče sondi za merjenje radioaktivnosti? Obstaja več različnih naprav (sond) za merjenje radioaktivnega sevanja. Zelo uporaben je Geiger-Muellerjev števec, ki ga pri demonstracijah uporabljamo v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (prikaz je tudi na naši spletni strani).
Med glavne slabosti jedrske energije lahko štejemo slabo družbeno
sprejemljivost, dolgotrajno gradnjo in visoko ceno investicije. Ob
tem pa je potrebno poudariti, da je cena električne energije iz
jedrskih elektrarn med najnižjimi ter da jedrske elektrarne ne
sproščajo v okolje toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno
segrevanje okolja.
67. Kakšni so produkti pri izgorevanju? Kaj je oksidacija? Oksidacija je spajanje nekega kemijskega elementa s kisikom. Zgorevanje je oksidacija. Produkti zgorevanja pa so pri fosilnih gorivih (premog, nafta, zemeljski plin) ogljikov dioksid (CO2) in voda.
66. Kaj je jedrska elektrarna? Jedrska elektrarna je taka vrsta elektrarne, ki uporablja kot vir energije jedrsko energijo. Dandanes so to izključno elektrarne, ki imajo kot vir energije jedrski reaktor, v katerem poteka cepitev urana ali/in plutonija. V prihodnosti (kdaj, je težko napovedati) se jim bodo pridružile tudi elektrarne, kjer bo vir energije zlivanje lahkih jeder v fuzijskem reaktorju.
65. Kje nastane potres?
64. Na kratko mi opišite "delovanje urana". Uran je kemični element, ki ga v naravi sestavljata dva izotopa (dve različici z istimi kemičnimi lastnostmi): uran-235 (v naravi ga je 0,7%) in uran-238 (99,3%). Jedro urana-235 je s pomočjo nevtronov možno cepiti v lažji jedri (ta proces poteka v reaktorju), ob tem pa se sprosti zelo velika količina energije, ki jo v jedrski elektrarni uporabimo za pretvorbo v elektriko.
63. Zakaj odpadki povzročajo probleme?
Radioaktivni odpadki tehnološko ne povzročajo problemov. Težava je v
tem, da so korenine vseh jedrskih tehnologij v vojaški tehnologiji.
V času po drugi svetovni vojni se je jedrska tehnologija intenzivno
razvijala v vojaške namene. Mnoge poskusne eksplozije jedrskih bomb
in tudi neodgovorno ravnanje z vojaškimi radioaktivnimi odpadki so v
ljudeh pustili globoko nezaupanje do vsega radioaktivnega. Za
radioaktivne odpadke sedanjih jedrskih elektrarn je poskrbljeno na
tak način, da ne ogrožajo okolja in ljudi: V Evropski zvezi veljajo zelo zahtevni družbeni in tehnični kriteriji za odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki jih ob iskanju svojega odlagališča upošteva tudi Slovenija.
62. Ali poteka cepitev urana neprestano, ves čas? V jedrskem reaktorju poteka cepitev urana 235, dokler traja verižna reakcija (dokler reaktor deluje). To pomeni, da nevtroni, ki nastanejo ob cepitvi uranovega jedra, prožijo cepitev nadaljnjih jeder urana 235. Ko ni več nevtronov, ni več cepitev. Reaktorji v jedrskih elektrarnah običajno delujejo neprekinjeno daljša obdobja (12 do 18 mesecev) na polni moči.
61. Kaj bo potem, ko bo nehala elektrarna (JEK) obratovat?
Koncu obratovanja jedrske elektrarne sledi
razgradnja. To pomeni razrez, odstranitev in odlaganje tistih
konstrukcijskih delov, ki so radioaktivni.
Mednarodno velja, da mora vsaka država sama poskrbeti
za svoje radioaktivne odpadke. Zakonodaja nekaterih držav celo
prepoveduje izvoz radioaktivnih odpadkov. V zadnjem času na nivoju
mednarodnih organizacij potekajo pogovori, kako bi bilo mogoče
urediti odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov (to je predvsem
zgorelo gorivo) v regijskih odlagališčih. To pomeni, da bi več držav
zgradilo skupno odlagališče, ki bi bilo lahko bolj ekonomično in
bolj varno.
Pogodba med lastnicama jedrske elektrarne določa, da
morata po poteku življenske dobe Slovenija in Hrvaška poskrbeti
vsaka za svoj del (50%) radioaktivnih odpadkov, vendar Hrvaški
omogoča, da do takrat skladišči svoj del odpadkov v elektrarni.
Vendar bo skladišče v elektrarni predvidoma polno že prej, tako da
mora Slovenija približno v 8 letih zgraditi trajno odlagališče za
svoj del odpadkov, da bo lahko zagotovila nemoteno delovanje
elektrarne. 58. Kako kaže v prihodnosti jedrski energiji? Prihodnost jedrske energije je odvisna od političnih odločitev v raznih državah. Zanesljivo pa bodo te odločitve odvisne tudi od globalnih pogojev dobave energije (zlasti nafte), ki prihaja iz politično nestabilnih držav in tudi od obveznosti, ki izhajajo iz Kjotskega sporazuma o omejevanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Vedno bolj je očitno, da so jedrske elektrarne edini ekonomsko in okoljsko upravičen velik vir energije, ki je trenutno na razpolago. Tega se zaveda tudi vedno več razvitih držav, ki so začele graditi nove jedrske elektrarne (Finska), se na gradnjo pripravljajo (Francija), o njih poteka javna razprava (Anglija) ali tudi že rezervirajo lokacije za jedrske elektrarne (ZDA). Na Daljnjem vzhodu pa nekatere države pospešeno gradijo jedrske elektrarne (npr. Kitajska, Južna Koreja) ali pa se pripravljajo na gradnjo dodatnih novih jedrskih elektrarn. Jedrski energiji v prihodnosti zaenkrat kaže dobro.
Sevalno bolezen imenujemo skupek simptomov in učinkov, ki ga ima na človekovo telo ionizirajoče sevanje (alfa, beta in gama sevanje ter rentgensko sevanje). Ionizirajoče sevanje poškoduje celice v človekovem telesu. Če je poškodovanih preveč celic (zaradi prevelikih količin sevanja) se telo odzove z bolezenskimi simptomi: pordečitev kože in celo opekline, bruhanje, odpoved imunskega sistema. To pa je možno le pri velikih količinah prejetega ionizirajočega sevanja.
Sevalne bolezni se nikakor ni mogoče nalesti. Osebe, ki so prejele velike količine ionizirajočega sevanja (tako, da so lahko celo v smrtni nevarnosti), same niso radioaktivne.
56. Ali lahko stena iz svinca (Pb) prepreči uhajanje vseh treh žarkov (alfa, beta, gama)? Sevanji alfa in beta nista prodorni. To so v bistvu nabiti delci (alfa delci so helijeva jedra, beta delci pa elektroni), ki se popolnoma ustavijo že v tenkih plasteh, alfa delci že v listu papirja, beta delci v manj kot 1 cm trdne snovi. Sevanje gama pa je elektromagnetno valovanje, ki se pravzaprav nikoli popolnoma ne absorbira, ampak ga določena plast svinca oslabi (npr.: 4 cm debela plast svinca oslabi sevanje gama, ki ga oddaja kobalt-60, za faktor 10). Tako lahko rečemo, da stena iz svinca zadrži vse tri vrste sevanja, če je le dovolj debela (pri tem pa je merodajno sevanje gama).
TRIGA je zelo uspešen tip raziskovalnega reaktorja, ime samo pa je kratica: T = Training (šolanje), R = Research (raziskave), I = Isotope production (proizvodnja izotopov), GA = General Atomics (ime izdelovalca tega tipa reaktorja v ZDA).
Tak reaktor od leta 1966 deluje na Reaktorskem centru na Brinju v okviru Instituta Jožef Stefan (glej tudi Raziskovalni reaktor TRIGA, pdf, 252 KB in Zasnova reaktorja TRIGA, pdf, 544 KB).
54. Kakšno površino zavzema Nuklearna elektrarna Krško? Zakaj je bila izbrana ta lokacija? Površina (prostor znotraj ograje), ki jo zavzema NEK, je okrog 10 hektarov. Tipična termoelektrarna enake moči bi potrebovala bistveno več prostora, ker bi imela še deponije premoga in pepela. Razlogi, da je NEK v Krškem, so: - bližina večjih centrov porabe energije, - dovolje hladilne vode (v primeru NEK je to Sava), - zadostna oddaljenost od večjih urbanih centrov, - razpoložljiv in primeren prostor za tak velik industrijski objekt, - dostopnost transportnih poti za težko opremo, - v času projekta je veljalo tudi priporočilo Mednarodne agencije za atomsko energijo, naj bo jedrska elektrarna v neki državi oddaljena vsaj 80 km od državne meje. Krško je eden od redkih krajev v Sloveniji, ki izpolnjuje ta pogoj (oddaljenost od Avstrije in Italije), - itd.
53. Kaj bi se zgodilo v primeru, da bi se na območju oziroma v bližini JEK pripetil (močan) potres? Jedrska elektrarna Krško je projektirana za izjemno močan potres. Vse pomembne zgradbe in naprave lahko vzdržijo potresne sunke, ki bi povzročili 30% pospeška zemeljske težnosti v vodoravni smeri. Enostavneje rečeno to pomeni, da bi zgradbe lahko vzdržale dinamične (spremenljive) sile v vodoravni smeri, ki bi znašale 30% njihove lastne teže. Projektiranje za tako močne potresne sunke v Sloveniji ni običajno in je posledica tega, da so imeli že podatki, ki so bili projektantu v Ameriki poslani iz Slovenije, izredno veliko varnostno rezervo. Ameriška projektantska firma je to rezervo še povečala, tako je je bil končni projektni horizontalni pospešek 0,3 g (30% pospeška zemeljske težnosti).
Za primerjavo naj navedemo, da so bili v rušilnem potresu, ki je 17. januarja 1995 opustošil mesti Kobe in Osaka na Japonskem, horizontalni pospeški v veliki večini manjši od 0,3 g. Magnituda potresa po Richterju (to je lestvica, ki označuje sproščeno energijo) je bila 7.2, potres pa je bil dokaj plitvo pod površjem in je bil zato njegov učinek na površju zelo močan. Dve najbližji jedrski elektrarni, oddaljeni okrog 100 km od nadžarišča potresa, sta med potresom normalno obratovali in nista utrpeli nikakršne škode.
"Ljubljanski potres" leta 1895 je imel magnitudo 6,1, najmočnejši v bližini Krškega pa je bil potres v Brežicah leta 1917 z magnitudo 5,7. Vedeti moramo, da povečanje magnitude za 1 po Richterjevi lestvici pomeni povečanje potresne energeije za faktor 30. Jedrska elektrarna Krško v primeru močnega potresa ne bi bila nevarno poškodovana, zelo verjetno bi ga preživela brez posledic. Zanesljivo pa bi njeno obratovanje takoj zaustavili operaterji v komandni sobi, kjer je tudi seizmograf, katerega podatke morajo v obratovalnih procedurah upoštevati podobno kot podatke drugih naprav.
52. Kolikšen odstotek Zemeljenega površja še ni onesnažen? Žal je vprašanje preveč nedefinirano, da bi bilo mogoče nanj konkretno odgovoriti. Ni navedeno, za kakšno vrsto onesnaženja gre.
51. Kaj je skladiščenje jedrskih odpadkov? Če se držimo veljavne strokovne terminologije, pomeni "skladiščenje jedrskih odpadkov" začasno shranjevanje izrabljenega goriva. Npr. v Jedrski elektrarni Krško je temu namenjen bazen za izrabljeno gorivo, kamor po vsaki menjavi goriva shranijo izrabljene gorivne elemente. V tem bazenu ne bodo ostali za večno, ampak jih bodo kasneje (približno čez nekaj desetletij) odložili v odlagališče izrabljenega goriva. Odlaganje pa pomeni dokončno rešitev.
V terminologiji jedrske stroke se izraz "jedrski" nanaša na snovi (materiale) in dejavnosti, ki omogočajo jedrsko cepitev in verižno reakcijo. V pogovornem jeziku pa je ta izraz pogosto napačno uporabljen kot izraz za "radioaktivno". Radioaktivnih snovi pa je zelo veliko, vendar jih je le malo med njimi uporabnih za jedrsko cepitev. Nekatere snovi, npr. težka voda, sploh niso radioaktivne, vendar jih tudi štejemo med jedrske materiale, ker so neobhodno potrebne za delovanje nekaterih jedrskih reaktorjev.
Radioaktivne odpadke, ki nastajajo ob delovanju vsake jedrske elektrarne, pogosto napačno imenujejo s skupnim imenom "jedrski odpadki". Jedrski odpadki so izključno izrabljeno gorivo oz. ostanki njegove predelave in jih pogosto imenujemo tudi visoko radioaktivni odpadki. Ti se skladiščijo in odlagajo vedno ločeno od nizko radioaktivnih odpadkov. Slednja tudi odlagamo v posebna odlagališča, ki pa so mnogo manj zahtevna zaradi manjše radioaktivnosti.
Tudi izraz "skladiščenje" je pogosto napačno uporabljen, čeprav je dejansko mišljena trajna rešitev - odlaganje. Skladiščenje radioaktivnih snovi vedno pomeni začasen umik iz človekovega bivalnega okolja. Odlaganje pa pomeni trajen umik.
Več na to temo si lahko preberete v Mali enciklopediji jedrske energije, zadnje poglavje.
Odgovor se nanaša na energetske reaktorje. Sedanje jedrske elektrarne v svetu uporabljajo pet tipov jedrskih reaktorjev, katerim je skupno, da poteka cepitev uranovih jeder v verižni reakciji s pomočjo počasnih nevtronov. Ob cepitvi jedra urana-235 se sprosti nekaj nevtronov, ki so prehitri, da bi lahko cepili nadaljnja jedra urana in tako vzdrževali verižno reakcijo. To se sliši čudno, vendar se moramo zavedati, da se jedro urana ne cepi zato, ker bi ga zadel nevtron z veliko hitrostjo. Cepi se, ker jedro ob absorbciji (ujetju) nevtrona postane nestabilno. Jedro pa težko ujame nevtron, ki ima veliko hitrost. Hitrost nevtronov je potrebno zmanjšati. Zmanjšamo jo tako, da hitri nevtroni trčijo z lahkimi jedri, ob čemer izgubijo velik del svoje energije. Najprimernejša lahka jedra so jedra vodika, težkega vodika (devterija) in čistega ogljika. Jedra vodika so v atomih vodika, ki je sestavina navadne vode, jedra devterija pa so v težki vodi. Čisti ogljik uporabljamo v obliki grafita. Vsem tem snovem pravimo moderator.
Največ reaktorjev v svetu uporablja kot moderator navadno vodo in jim pravimo vodni reaktorji. V tej skupini so najenostavnejši vrelni reaktorji, ki imajo v sredici kot moderator navadno vodo, ki ima obenem tudi vlogo prejemnika toplote in pogonskega sredstva turbine (glej tudi Vrste jedrskih elektrarn I., pdf, 319 KB in Vrste jedrskih elektrarn II., pdf, 351 KB). Para, ki nastane ob vrenju vode v reaktorju, neposredno poganja parno turbino. Lahko si predstavljamo, da je reaktor parni kotel.
Največ jedrskih elektrarn v svetu (približno dve tretjini) pa ima tlačnovodne reaktorje. Voda, ki se pretaka skozi tak reaktor, je istočasno moderator in sredstvo za prenos toplote. Voda v reaktorju namreč zaradi visokega tlaka ne vre, temveč le prenaša toploto v toplotni menjalnik, ki mu pravimo uparjalnik. V bistvu je uparjalnik parni kotel, ki ga greje hladilna voda reaktorja (primarna voda). V uparjalniku se uparja sekundarna voda, ki potem poganja turbino (glej tudi Od jedrske elektrarne do elektrike, pdf, 266 KB).
Obe gornji skupini reaktorjev potrebujeta zaradi fizikalnih lastnosti moderatorja (navadne vode) obogaten uran, t.j. mešanico približno 4% urana-235 in 96% urana-238. V svetu je tudi nekaj deset elektrarn s težkovodnim reaktorjem, ki je v bistvu tlačnovodni reaktor, v katerem je namesto navadne vode težka voda (D2O - spojina težkega vodika in kisika). Ta reaktor lahko kot gorivo uporablja tudi naravni uran.
Naravni uran lahko kot gorivo uporabljajo tudi reaktorji, ki imajo za moderator grafit (čisti ogljik).
V bivši Sovjetski zvezi so razvili in gradili jedrski reaktor, ki ga moderira grafit, hladi pa navadna voda, ki vre kar v reaktorju. Je torej vrsta vrelnega reaktorja. Ta reaktor je v svoji prvotni različici uporabljal naravni uran. Znan je postal predvsem po nesreči v Černobilu, ki se je zgodila v veliki meri zaradi posebnih fizikalnih lastnostih tega tipa reaktorja.
V Veliki Britaniji so že pred 40 leti začeli obratovati reaktorji, moderirani z grafitom in hlajeni s plinom (ogljikovim dioksidom). Plin, ki se ogreje v reaktorju, uparja v uparjalniku vodo za pogon turbine.
V razvoju je nova različica plinsko hlajenih reaktorjev, ki bodo hlajeni s helijem, ta pa bo poganjal plinsko turbino brez vmesnega uparjalnika. Velika večina reaktorjev, ki bodo grajeni v bližnji prihodnosti bodo zelo podobni sedanjim, le da bodo imeli zelo izboljšanje varnostne lastnosti.
Alfa razpad je dogodek, ob katerem zaradi nestabilnosti določenega jedra iz njega odleti delček, ki ga sestavljata dva protona in dva nevtrona (jedro kemičnega elementa helija). Novo jedro je stabilnejše od prejšnjega (delci novega jedra so med seboj povezani močneje kot delci prejšnjega jedra). Primer alfa razpada je npr. razpad radija-226, iz katerega po izsevanju delca alfa nastane radioaktivni žlahtni plin radon-222. (glej tudi Vrste sevanja, pdf, 307 KB)
48. Lahko opišete nesrečo v Krškem? V Jedrski elektrarni Krško ni bilo nikoli nobene nesreče ali dogodka, ob katerem bi prišlo do sproščanja radioaktivnih snovi v okolje.
47. Lahko opišete zakaj uporabljate uran? Uran je edini element v naravi, s katerim je mogoče na razmeroma enostaven način doseči in vzdrževati verižno reakcijo, v kateri se cepijo jedra urana-235, ob tem pa se sproščajo velike količine energije.
Naravni uran sestavljata izotopa uran-235, katerega delež je približno 0,7% in uran-238, katerega delež je 99,3%. Cepljiv, kar pomeni, da je uporaben kot jedrsko gorivo, je samo uran-235. Nekateri jedrski reaktorji lahko delujejo na naravni uran, velika večina reaktorjev za jedrske elektrarne pa deluje na obogaten uran, v katerem je delež urana-235 približno 4%.
46. Kaj je termično onesnaževanje? Kje nastane pri jedrskih elektrarnah? Termično onesnaževanje (termalna polucija) imenujemo pojav, da vsak toplotni stroj, t.j. naprava, ki pretvarja toplotno energijo v mehanično (in naprej v električno) odvaja velik delež te toplote v okolje. Temu se ni mogoče izogniti, ker velja Drugi glavni zakon termodinamike, ki pravi, da prehaja toplota sama od sebe s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo. To je vsakomur jasno iz vsakdanjih izkušenj, ima pa globoke posledice za delovanje strojev (in tudi za celo vesolje).
Toplotni stroji so npr. motorji z notranjim zgorevanjem za pogon avtomobilov, parni stroji, plinske turbine za pogon letal itd. Tudi termoelektrarne in jedrske elektrarne so toplotni stroji. Razmerje med količino mehanske oz. električne energije, ki jo dobimo iz stroja, in količino vložene toplotne energije (npr. iz zgorevanja premoga, bencina ali jedrskih reakcij) imenujemo toplotni izkoristek. Ta je pri večini naštetih strojev med 30% in 40%. To pomeni, da lahko pretvorimo v koristno mehanično oz. električno energijo le med 30 in 40% od porabljene toplote, 60 do 70% toplote pa gre neizkoriščene v okolje. Neizkoriščeni del toplote imenujemo tudi odpadna toplota. Iz nje ni več mogoče pridobiti koristnega dela, ker ima nosilec odpadne toplote (npr. izpušni plini, voda za hlajenje termoelektrarne ali jedrske elektrarne) prenizko temperaturo.
Jedrska elektrarne in termoelektrarna sta s stališča pretvorbe energije enaka stroja in pri enaki koristni moči odvajata v okolje ("onesnažujeta" okolje) enako količino toplote. Toploto odvajata v okolje preko posebnega toplotnega menjalnika - kondenzatorja, v katerem se para po opravljenem delu v turbini spremeni v vodo (kondenzira), tako da jo lahko ponovno črpamo v parni kotel. Kondenzator ima cevi, znotraj katerih se pretaka hladilna voda, ki jo jemljemo iz okolja (v Krškem npr. iz Save). Ta hladilna voda sprejme nase toploto, ki jo pogosto imenujemo odpadna toplota.
Vredno je ponovno poudariti, da odpadna toplota ni posledica slabega znanja inženirjev ali slabe izdelave stroja, temveč posledica Drugega glavnega zakona termodinamike, ki je eden najbolj osnovnih naravnih zakonov.
Termično onesnaževanje oz. odpadna toplota nima globalnih vplivov in ne povzroča sprememb podnebja kot jih npr. učinek tople grede. Vpliva pa lahko na lokalno okolje, npr. tako, da se zaradi prejete odpadne toplote prekomerno segreva reka, kar lahko vpliva na rastline in živali v reki. Zato državni organi, ki izdajajo dovoljenja za obratovanje termoelektrarn in jedrskih elektrarn vedno natančno predpišejo, kolikšno je največje dovoljeno povečanje temperature rečne vode in kolikšen delež pretoka reke se sme odvzemati za hlajenje. Tipično je to nekaj stopinj Celzija. Jedrska elektrarna Krško ima dovoljenje, da lahko s svojo odpadno toploto zviša temperaturo reke Save za največ 3 stopinje Celzija, istočasno pa temperatura Save po segrevanju nikoli ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Največji dovoljeni odjem hladilne vode pa znaša 25% trenutnega pretoka reke Save.
45. Kakšen tip elektrarne je nuklearna elektrarna Krško (tlačnovodna, vrelna, vodno hlajena)? Jedrska elektrarna Krško (NEK) ima tlačnovodni reaktor, kar je najpogostejši tip reaktorja na svetu. Značilnost tega tipa je, da sta hladilo in moderator ista voda, ki je v reaktorju pod tako visokim tlakom, da ne vre. Naloga hladila je, da toploto prenaša z goriva v uparjalnike, ki so del ločenega sekundarnega sistema (to so v bistvu parni kotli, ki dobavljajo paro za pogon turbine z generatorjem). Naloga moderatorja je, da upočasnjuje (moderira) hitre nevtrone, ki nastanejo pri cepitvi urana-235. Počasni nevtroni nato povzročajo nadaljnje cepitve jeder urana-235, tako da lahko poteka verižna reakcija.
Soroden tip je elektrarna z vrelnim reaktorjem, kjer sta hladilo in moderator voda, ki v reaktorju vre. Nastala para neposredno poganja parno turbino z generatorjem. (glej tudi Shema jedrske elektrarne Krško, pdf, 190 KB)
44. Kaj je jedrska magnetna resonanca? Odgovor lahko najdete na spletišču Kvarkadabra: www.kvarkadabra.net/
43. Ali reaktor TRIGA deluje tudi ponoči? Reaktor TRIGA lahko deluje tudi ponoči, če je potrebno kakšno dolgotrajno obsevanje.
42. Fuzijski reaktor - prednosti in slabosti? Prednost fuzijskega reaktorja je gorivo, ki je na Zemlji lahko dostopno: devterij in litij. Pomanjkljivost je izredno zahtevna tehnologija, tako da bo verjetno potrebno več desetletij obratovanja eksperimentalnega reaktorja ITER (v kratkem ga bodo začeli graditi v Franciji) za zbiranje iskušenj, na osnovi katerih bo mogoče graditi eksperimentalno fuzijsko elektrarno.
Med prednosti štejemo tudi dejstvo, da ob obratovanju fuzijskega reaktorja ne nastajajo dolgoživi visoko radioaktivni odpadki, ampak le aktivacijski produkti - relativno kratkožive radioaktivne snovi, ki so nastale v konstrukcijskih delih reaktorja zaradi obsevanja z nevtroni. (glej tudi Fuzija ali zlivanje jeder, pdf, 180 KB in ITER - eksperimentalni fuzijski reaktor, pdf, 2513 KB)
41. Koliko je vredna v celoti jedrska elektrarna Krško? Stroški za gradnjo jedrske elektrarne Krško so bili ob upoštevanju obresti za kredite blizu ene milijarde dolarjev. Prava vrednost jedrske elektrarne Krško pa je v veliki količini energije, ki jo lahko proizvede do konca svoje življenjske dobe ob razmeroma majhnih stroških. Vrednost dnevne proizvodnje električne energije je približno pol milijona eurov, kar pomeni približno 200 milijonov eurov na leto (kar je tudi približno 200 milijonov US dolarjev). Od sedaj do konca njene projektne življenjske dobe leta 2023 je proizvedena energija vredna približno 4 milijarde eurov.
Jedrska elektrarna Krško ima za Slovenijo veliko vrednost tudi zaradi dejstva, da proizvede dobrih 20% vse električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji - približno toliko, kot vse hidroelektrarne skupaj.
40. Kako je najlažje narediti svoj generator? Skoraj vsako dvokolo ima svoj "generator" - dinamo. Tega je mogoče predelati tudi za drugačen pogon, npr. z vodnim kolesom (to so npr. počeli taborniki). Mogoče pa ga je izdelati tudi "od začetka", pri čemer bi si dalo pomagati z elektrotehničnim paketom "Mehano", ki vsebuje dele elektromotorja. Tega se da predelati v generator. (glej tudi www.mehano.si)
39. Kaj nastane pri jedrski reakciji v JEK in kakšne radioaktivne lastnosti imajo produkti? V jedrskem reaktorju poteka cepitev uranovih jeder. Ob tem nastajajo razcepni produkti, ki so radioaktivni izotopi, kar pomeni, da radioaktivno razpadajo. Nekateri hitro (kratkoživi), drugi pa počasneje (dolgoživi). Slednji imajo razpolovne dobe celo tisočletja, tako da jih je potrebno varno odložiti za zelo dolga obdobja.
Med temi izotopi so nekateri tudi nevarni, kot je npr. jod-131, ki pa je na srečo kratkoživ z razpolovno dobo 8 dni. (glej tudi Jedrska cepitev, pdf, 365 KB)
38. Kaj je radioaktivni razpad? Kje vse uporabljamo izotope? Radioaktivni razpad je naraven pojav, ki se dogaja v jedrih atomov. Jedra atomov doživljajo 3 vrste sprememb, ki jih imenujemo alfa, beta in gama razpad, ob kateri se sprošča radioaktivno sevanje alfa, beta in gama.
Izotope, ki oddajajo ob svojem razpadu radioaktivno sevanje, uporabljamo v medicini za odkrivanje in zdravljenje bolezni, v industriji (npr. za merjenja in preiskave materialov) in v znanosti. (glej tudi Radioaktivnost, pdf, 436 KB in Vrste sevanja, pdf, 268 KB)
37. Način prevoza radioaktivnih odpadkov iz Krškega? Vsi radioaktivni odpadki, ki nastajajo ob obratovanju NEK, so v skladišču znotraj elektrarne in zaenkrat ni potreben nikakršen prevoz.
Slovenija bo morala v prej kot desetih letih zgraditi odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Takrat bo potrebno te odpadke prepeljati do odlagališča. Transportna sredstva bodo običajna (tovornjak, morda vlak) in nezahtevna, ker ne gre za prevoz visoko radioaktivnih odpadkov. (glej tudi Radioaktivni odpadki v Sloveniji, pdf, 230 KB)
36. Kje NEK skladišči RAO oz. kam jih izvaža? Zgorelo gorivo in radioaktivni odpadki, ki nastajajo ob obratovanju NEK, so vsi spravljeni v bazenu za zgorelo gorivo in v skladišču za nizko in srednje radioaktivne odpadke znotraj elektrarne. NEK jih nikamor ne izvaža. (glej tudi Radioaktivni odpadki v Sloveniji, pdf, 230 KB)
Največja prednost jedrskih elektrarn je, da proizvajajo velike količine električne energije po nizki ceni, ob tem pa v ozračje ne izpuščajo ogljikovega dioksida ali drugih toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno ogrevanje. Slaba stran so radioaktivni odpadki. Količina je v primerjavi s proizvedeno energijo izredno majhna, vendar v večih državah javnost zaradi njih zavrača jedrsko energijo. (glej tudi Energija, pdf, 224 KB in Učinek tople grede, pdf, 642 KB)
34. Katere so največje elektrarne v Sloveniji? V Sloveniji je najmočnejša posamezna elektrarna NE Krško(676 Mwe). Med termoelektrarnami je najmočneja TE Šoštanj (683 MWe, kar pa je vsota moči večih TE na isti lokaciji). Med hidroelektrarnami je najmočnejša HE Zlatoličje (141 Mwe) na Dravi. (glej tudi Proizvodnja elektrike v Sloveniji, pdf, 314 KB)
V Krškem bi bilo z vidika naravnih danosti in družbene sprejemljivosti, ki se je v zadnjih letih izboljšala, najbrž možno zgraditi novo jedrsko elektrarno. Odločitev za gradnjo takega objekta pa je vedno tudi politična in ekonomska. Moderna jedrska elektrarna, ki so jo začeli graditi na Finskem (Evropski tlačnovodni reaktor) stane več milijard evrov, kar je velik zalogaj tudi za bogato državo.
32. Kakšen je postopek, če pride do nesreče v jedrski elektrarni? Za primere vseh nenormalnih situacij (stanj) v jedrski elektrarni (ni nujno, da so to že nesreče) obstajajo vnaprej pripravljeni postopki ukrepanja. Ti postopki so oblikovani tako, da jih lahko začnejo izvajati, čeprav še ni ugotovljen vzrok dogodka. Za jedrsko varnost elektrarne morajo biti izpolnjeni v vseh stanjih izpolnjeni določeni pogoji. Najpomembnejši so: reaktor mora ostati podkritičen, zagotovljeno mora biti njegovo hlajenje, preprečevati je potrebno sproščanje radioaktvnih snovi. (glej tudi Varnostni sistemi, pdf, 314 KB)
31. S kolikšno močjo dela jedrska elektrarna? Imenska (nominalna) moč Jedrske elektrarne Krško je 676 MWe ("e" za MW pomeni, da je to električna moč), moč jedrskega reaktorja pa je približno 3x večja. Jedrska elektrarna Krško je po moči v svetu že med manjšimi. Večinoma imajo moč okrog 1000 MWe, novejše sedanje tudi 1400 MWe. (glej tudi Jedrska elektrarna Krško, pdf, 344 KB)
30. Kakšna je razlika med termo in jedrsko elektrarno in katere so slabosti jedrske? Pri obeh elektrarnah pridobimo elektriko na ta način, da toploto izkoristimo za uparjanje vode, para poganja parno turbino, ta pa generator. Razlika med jedrsko in termo elektrarno pa je v tem, da pri jedrski elektrarni toploto za uparjanje vode dobimo v jedrskem reaktorju, v katerem poteka cepitev uranovih jeder (jedrska reakcija), pri termoelektrarni pa daje toploto zgorevanje (kemična reakcija).
Glavna slabost jedrskih elektrarn je, da je v mnogih državah šibka njena družbena sprejemljivost, ker mnogi ljudje dojemajo jedrsko energijo kot nekaj nevarnega.
29. Koliko urana porabi NEK na leto? V reaktorju NEK je približno 50 ton urana v 121 gorivnih elementih. Pri menjavi goriva po 18 mesecih obratovanja elektrarne zamenjajo približno tretjino od vseh gorivnih elementov. To je najenostavnejši odgovor. Natančnejši odgovor je, da je v svežih gorivnih elementih približno 5% urana 235, ki med cepitvijo sprošča energijo, ter 95% urana 238, ki se ne cepi. V zgorelih gorivnih elementih, ki so jih zamenjali s svežimi, ostane le malo urana 235. Dejansko je torej reaktor NEK "porabil" v enem letu približno 500 kg cepljivega urana 235. Teh 500 kg ni kar "izginilo" iz gorivnih elementov, ampak so se spremenili v razne radioaktivne izotope. (glej tudi Jedrsko gorivo, pdf, 246 KB)
Najbolje bo, da si za primer ogledamo kar Černobilsko nesrečo. Ob tem se moramo zavedati, da je bil Černobilski reaktor zelo poseben tip reaktorja, ki so jih imeli le v bivši Sovjetski zvezi. V reaktorjih zahodnega tipa (kot ga ima npr. Nuklearna elektrarna Krško) je nesreča takšne vrste nemogoča. Nesreča s tako veliko sprostitvijo radioaktivnih snovi pa je izjemno malo verjetna.
Černobilski reaktor je eksplodiral kot posledica pomanjkljive varnostne zasnove in nespoštovanja predpisanih postopkov. Do nesreče je prišlo med izvajanjem poskusa, ki ni bil pravilno pripravljen in primerno varnostno ovrednoten. Najprej je po popolni izgubi nadzora nad reaktorjem zaradi visoke toplotne moči prišlo do poškodbe hladilnih kanalov v reaktorju, nato pa je prišlo do kemične reakcije katere posledica je bila nastanek mešanice prostega vodika in kisika, ki je eksplodirala ob prisotnosti vročega goriva in grafita (parna eksplozija). Sledil je več dni trajajoč požar tisočev ton grafita (moderatorja - pomembnega dela reaktorja, brez katerega v takem tipu reaktorja verižna reakcija v uranu ni mogoča). Med eksplozijama in v požaru so bile temperature tako visoke, da se je v ozračje iz sredice reaktorja sprostil znaten delež raztaljenih in uparjenih razcepnih produktov (izotopov, nastalih po cepitvi uranovih jeder), ki so pri normalnih temperaturah v trdnem stanju, ter plinasti razcepni produkti. Del razcepnih produktov se je po nesreči usedal v bližnji Ukrajini, Belorusiji in Rusiji, velik delež pa so odnesli višinski zračni tokovi (najprej proti Skandinaviji, nato pa proti srednji, zahodni in južni Evropi).
Na konferenci Mednarodne agencije za atomsko energijo septembra 2005 na Dunaju so strokovnjaki mednarodnih organizacij, članic Organizacije združenih narodov, analizirali vse dosegljive podatke in ugotovili posledice nesreče: 47 reševalcev je umrlo zaradi neposrednih posledic sevanja (akutnega radiacijskega sindroma). Približno 4000 otrok je zbolelo za rakom na ščitnici, 9 jih je umrlo. Približno 4000 ljudi med skupno 600.000 reševalci, evakuiranci in prebivalci najbolj kontaminiranih področij bo verjetno umrlo za rakom in levkemijo zaradi sevanja. To je približno 3% smrti zaradi spontanega raka, ki ni povezan s černobilskim sevanjem. Razen znotraj 30-kilometrskega izključitvenega območja so nivoji sevanja spet večinoma normalni. (glej tudi Černobil, pdf, 235 KB)
27. Za kaj vse uporabljamo jedrsko energijo? Tudi za luč? Jedrsko energijo v jedrskih elektrarnah pretvarjamo v električno energijo, ki po električnem omrežju teče do uporabnikov. Tam jo lahko uporabljamo za pogon elektromotorjev, ogrevanje, razsvetljavo (torej tudi za luč) in še marsikaj.
26. Kako se točno prevede besedna zveza "nuclear fission material"? cepljiv jedrski material
25. Kaj bi se zgodilo če bi letalo priletelo v zgradbo kjer so radioaktivni odpadki? V primeru udarca v zgradbo, v kateri so nizko in srednje radioaktivni odpadki, bi ne bilo pričakovati resnejših posledic, ker je celoten inventar radioaktivnih snovi relativno majhen in razdeljen na precej velik volumen in veliko število kosov. V primeru udarca v zgradbo, v kateri je bazen za zgorelo gorivo, pa bi bile posledice lahko tudi zelo resne. V izrabljenih gorivnih elementih je inventar radioaktivnih snovi velik. Sprostitev in razpršitev že majhnega dela tega inventarja bi pomenila zelo resno radiološko nesrečo. (glej tudi Radioaktivni odpadki v Sloveniji, pdf, 230 KB)
24. Koliko je zaposlenih v jedrski elektrarni? V jedrski elektrarni Krško je zaposlenih približno 650 ljudi.
23. Kako poteka jedrska cepitev? Cepitev jedra urana 235 se začne z absorbcijo nevtrona. Novo nastalo jedro urana 236 je zaradi porušenega ravnotežja sil znotraj jedra v vzbujenem stanju. Lahko si ga predstavljamo kot kapljico, ki močno valovi, na koncu pa se razleti v dve jedri. Ta dogodek imenujemo cepitev jedra, pri čemer se sprosti veliko energije. Ob tem se sprosti tudi nekaj nevtronov, ki lahko cepijo nadaljnja jedra urana 235, kar imenujemo verižna reakcija. (glej tudi Jedrska cepitev, pdf, 365 KB in Jedrska verižna reakcija, pdf, 490 KB)
22. V kolikšni meri onesnažuje jedrska elektrarna okolje med normalnim obratovanjem? Jedrska elektrarna vpliva na okolje med normalnim obratovanjem na dva načina: - človek, ki bi stalno živel ob ograji elektrarne (približno 100 m od reaktorske zgradbe) bi prejel dodatno dozo radioaktivnega sevanja v velikosti manj od ene stotinke doze, ki jo v istem času prejme iz naravnega okolja; - če je elektrarna ob reki, ki jo uporablja za hlajenje kondenzatorja (kot npr. JE Krško), se rečna voda segreje za nekaj stopinj Celzija. Ta vpliv je enak, kot bi ga imela termoelektrarna enake moči na istem mestu. (glej tudi Jedrska elektrarna Krško in okolje, pdf, 215 KB)
21. Kaj je pozitron, kaj je žarek gama, kaj je becquerel (Bq)? Pozitron je osnovni delec, ki je po svojih lastnostih enak elektronu, ima pa za razliko od elektrona pozitiven naboj. Žarek gama je "paket" visoko energijskega elektromagnetnega valovanja (strokovno ga imenujemo foton gama), ki nastane ob radioaktivnem razpadu gama. Becquerel (izgovorimo "bekerel") je enota za aktivnost in pomeni 1 razpad na sekundo. (glej tudi Merjenje radioaktivnosti, pdf, 307 KB in Vrste sevanja, pdf, 268 KB)
20. Koliko radioaktivnih odpadkov nastaja letno v Sloveniji ? V Sloveniji nastajajo radioaktivni odpadki v jedrski elektrarni Krško (pretežni delež), medicini in industriji (majhen delež).Skupna letna količina je manj kot 100m3 (za boljšo predstavo - manj kot prostornina sobe 5m x5m x 4m). Vskladiščena prostornina odpadkov je še znatno manjša, ker jim pred skladiščenjem s stiskanjem zmanjšajo prostornino. (glej tudi Radioaktivni odpadki v Sloveniji, pdf, 230 KB)
19. Ali je Slovenija najmanjša država, ki ima jedrsko elektrarno? Res je. Slovenija je najmanjša država na svetu, ki ima jedrsko elektrarno.
18. Od kod dobiva (kupuje) jedrska elektrarna Krško uran (gorivne elemente)? Westinghouse (ZDA), ki je tudi dobavitelj same elektrarne.
17. Kakšna
je zgodovina Nuklearne elektrarne Krško?
Ob delovanju fuzijskega reaktorja nastane bistveno manj radioaktivnih odpadkov. Stranski proizvod zlivanja jeder devterija ("težkega" vodika) so nevtroni. Kjerkoli so nevtroni, obstaja možnost aktivacije stabilnih izotopov v gradbenih materialih reaktorja. Na ta način tudi v fuzijskem reaktorju nastane nekaj radioaktivnih odpadkov. Pomembna prednost fuzijska reaktorja pa je, da v njem ni urana, iz katerega bi ob obstreljevanju z nevtroni lahko nastali plutonij in drugi izotopi, ki v fisijskih (cepitvenih reaktorjih) predstavljajo nevarne visoko radioaktivne odpadke. (glej tudi ITER - eksperimentalni fuzijski reaktor, pdf, 2513 KB)
15. Kako so shranjeni izrabljeni gorivni
elementi?
| ||||