logo
hrrps://www.ijs.si


Otok treh milj (ZDA)

Nesreča se je zgodila 28. marca 1979 na Otoku treh milj v ameriški zvezni državi Pensilvanija.

Potek nesreče
  • Skozi zataknjen varnostni ventil je začela puščati reaktorska hladilna voda.
  • Operaterji niso pravilno ocenili nezgode in so izklopili dobro delujoč varnostni sistem za zasilno hlajenje sredice.
  • Izguba reaktorskega hladila je povzročila taljenje sredice.
  • Ostanke sredice je zadržala nepoškodovana reaktorska posoda.
  • V zadrževalni hram je ušel le majhen del radioaktivnih snovi.
  • Nesreča ni imela radioloških učinkov na okolje in prebivalstvo.



Posledice nesreče na Otoku treh milj

so bile neprimerljivo blažje kot v Černobilu ali Fukušimi,

ker je zadrževalni hram opravil svojo nalogo.



Kasneje so v vseh podobnih elektrarnah po svetu (tudi v Krškem)

izvedli vrsto ukrepov, da se podobna nesreča ne bi ponovila.

Pogled na elektrarno TMI

Pogled na elektrarno TMI

Staljena sredica v reaktorju TMI

Staljena sredica v reaktorju TMI
na vrh
Černobil (Sovjetska zveza / Ukrajina)

26. aprila 1986 se je v elektrarni Černobil 4 v Ukrajini zgodila najhujša jedrska nesreča do sedaj.

Glavna vzroka:
  • nevarna konstrukcija reaktorja
  • slaba varnostna kultura


Neposreden povod za nesrečo

je bilo  zavestno kršenje predpisanih postopkov

med preizkušanjem turbogeneratorja.

Operaterji so pripeljali reaktor v nestabilno območje,

moč se je skokovito povečala –

reaktor se sam ni ustavil!

Sledila je eksplozija in požar grafita,

ki je radioaktivne snovi ponesel daleč naokrog.

Elektrarna v Černobilu ni imela zadrževalnega hrama.

Tlačnovodni reaktorji
(npr. Nuklearna elektrarna Krško, NEK)

zaradi svoje zasnove sploh ne morejo

priti v tako nestabilno stanje,

kot je bilo v Černobilu pred nesrečo. 

V reaktorju NEK

se ob povišanju temperature moč zmanjša –

reaktor se sam ustavi!

Posledice nesreče

  • 47 ljudi je umrlo.
  • Približno 4000 otrok je zbolelo za rakom na ščitnici,
  • 9 jih je umrlo, ostale so pozdravili.
  • Ocenjujejo, da bo med skupno 600.000 reševalci in prebivalci najbolj kontaminiranih področij še približno 4000 ljudi umrlo za rakom in levkemijo zaradi sevanja. To je približno 3 % smrti zaradi spontanega raka, ki ni povezan s černobilskim sevanjem.
  • Razen znotraj 30-kilometrskega izključitvenega območja so nivoji sevanja večinoma normalni.

Černobil - časovni potek nesreče

Černobil – časovni potek nesreče

preko ponesrečenega reaktorja zgrajen sarkofag

Preko ponesrečenega reaktorja zgrajen sarkofag

Preko poškodovanega sarkofaga bo zgrajena nova zaščitna zgradba

Preko poškodovanega sarkofaga bo zgrajena nova zaščitna zgradba

Prevod treh poročil:
I. Chernobyl, Ten Years On, Radiological and Health Impact / Nuclear Energy Agency, OECD
II. The Chernobyl Accident Factsheets / British Nuclear Industry Forum
III. Chernobyl, True, False and Uncertain / Electricité de France

ter originalni prispevek:
dr. Rafael Martinčič, mag. Bogdan Pucelj:
Posledice černobilske nesreče v Sloveniji

Prevod:
Radko Istenič
Oton Gortnar

Urednik:
dr. Andrej Stritar

80 strani
marec 1996
ISBN 961-6207-01-6

na vrh
Fukušima (Japonska)

11. marca 2011 je po potresu 9 stopnje izjemen cunami (8 m višji od projektno predvidenega) poplavil jedrsko elektrarno Fukušima Daiči (6 vrelnih reaktorjev) in onesposobil njene varnostne sisteme.

Shema elektrarne v Fukušimi

Trije reaktorji so ostali brez hlajenja, ob pregrevanju goriva je nastal vodik, ki je povzročil eksplozijo v reaktorski stavbi. Gorivo je bilo zaradi pregrevanja poškodovano, sproščale so se radioaktivne snovi.



Posledice nesreče
  • nihče ni umrl zaradi sevanja
  • 70.000 evakuiranih iz 20-km kroga (pred sprostitvijo radioaktivnosti)
  • del evakuiranih področij je že varnih za normalno bivanje


Nauki nesreče

  • V svetu in v Sloveniji so bile izvedene analize odpornosti na ekstremne dogodke in izboljšave varnostnih lastnosti.

Jedrska elektrarna Fukušima Daiči - poplave

Jedrska elektrarna Fukušima Daiči – poplave

Jedrska elektrarna Fukušima Daiči – zemljevid Japonske
na vrh