|
Černobilska
elektrarna
Černobilsko
elektrarno so sestavljale štiri enote z reaktorji tipa RBMK
(angleška kratica za tak tip reaktorja je LWGR). V tem
reaktorju (glej spodnjo shemo) gorivne
elemente hladi voda, moderator (snov, ki omogoča verižno
reakcijo) pa je grafit. Voda vre v reaktorju, para se loči od
kapljevine v posebni posodi in nato poganja parno turbino.
Reaktorje
tipa RBMK so gradili izključno v bivši Sovjetski zvezi.
Njihova pomanjkljivost je bila možnost, da se je v nekaterih
obratovalnih stanjih lahko moč reaktorja nenadzorovano zelo
povečala. Reaktorji RBMK tudi nimajo zadrževalnega hrama
– posebne tesne zgradbe, ki bi v primeru nesreče preprečila
sproščanje radioaktivnih snovi v okolje.
Shema reaktorja RBMK
(povečava)
Nesreča
Glavna
vzroka nesreče sta bila zasnova reaktorja in neodgovorno
ravnanje operaterjev. Do nesreče je privedlo testiranje
turbo-generatorja, ko so operaterji zavestno kršili
predpisane obratovalne postopke in izklopili varovalni sistem,
ki bi sicer samodejno ugasnil reaktor. 26. aprila ob 1h 23min
zjutraj so pripeljali reaktor v prepovedano nestabilno območje
(glej spodnji graf in poglavje v Mali
enciklpediji: Černobil,
pdf, 235 KB). Moč reaktorja se je v nekaj sekundah stokrat
povečala, silovita parna eksplozija je razgnala gorivo in odnesla
zaščitni pokrov reaktorja. Sledila je še parna eksplozija
preostale vode, ki je vrgla v zrak ostanke goriva. Zaradi
prisotnosti zraka se
je vnel grafit. Požar, ki je trajal še 9 dni, je najbolj
prispeval k širjenju radioaktivnih snovi.
Graf poteka nesreče
(povečava)
Zaščitna
zgradba – sarkofag
V
sedmih mesecih po nesreči je bila preko ponesrečenega
reaktorja zgrajena betonska zaščitna zgradba, poimenovana
sarkofag (glej spodnjo fotografijo). Zgradba ni
trajna in je že v slabem stanju. Predvidena je nova zaščitna
zgradba, ki bo predvidoma dograjena leta 2008. Zgradba bo
pokrila tudi sarkofag in varovala okolje pred morebitnimi
posledicami rušitev.
Sarkofag
(povečava)
Zdravstvene
posledice
-
V treh mesecih po nesreči je zaradi akutnih učinkov sevanja
umrlo 31 operaterjev, gasilcev in reševalcev.
-
Doslej je zaradi neposrednih posledic sevanja v nesreči umrlo
še 16 ljudi, skupaj torej 47 smrtnih žrtev.
-
Približno 4000 otrok je zbolelo za rakom na ščitnici, 9 jih
je umrlo, ostale so pozdravili.
-
Po oceni bo med skupno 600 000 reševalci in prebivalci
najbolj kontaminiranih območij umrlo še okrog 4000 ljudi za
rakom in levkemijo zaradi sevanja (to je približno 3% smrti
zaradi spontanega raka, ki ni povezan s černobilsko nesrečo).
-
Nivoji sevanja so sedaj večinoma normalni razen znotraj
30-kilometrskega izključitvenega območja.
Družbene
in gospodarske posledice
Družbene
in gospodarske posledice so redkeje omenjene, so pa zelo
velike, še posebej če štejemo zraven še psihološke travme
ljudi.
Celotno
prebivalstvo mesta Pripjat, okrog 50 000 ljudi, so evakuirali
36 ur po nesreči. Mesto je zapuščeno in se vanj prvotni
prebivalci nikoli ne bodo mogli vrniti. Kasneje je bilo z
nevarnih območij preseljenih še okrog 350 000 ljudi.
Kontaminiranih
je bilo okrog 18 000 km2 obdelovalne zemlje; danes
je zemlje, ki je ni možno obdelovati, 2 640 km2.
Današnje
stanje RBMK reaktorjev
Černobilska
elektrarna je v celoti zaprta. V Rusiji sedaj obratuje še 11
takih reaktorjev. V Litvi obratuje en reaktor, ki ga bodo
zaprli leta 2009 (pristopni pogoj EU).
Vsi
obratujoči RBMK reaktorji imajo spremenjeno gorivo, tako da
je njihova glavna pomanjkljivost odpravljena in se podobna
nesreča ne more ponoviti.
Viri
za dodatno branje
ČERNOBIL,
Nesreča, posledice in nauki
(PDF,
864 K, 80 strani, leto 1996)
http://www.ursjv.gov.si/index.php?id=9628
http://www.iaea.org/NewsCenter/Focus/Chernobyl/index.shtml
http://www.euronuclear.org/e-news/e-news-12/presidents-contribution.htm
|
